Ta razdelek je namenjen objavi statistik, grafov, raziskovalnih poročil, analitičnih pregledov in strokovnih gradiv. Zasnovan je kot resen raziskovalni prostor, v katerem lahko inštitut postopoma objavlja svojo bazo vsebin.
• Rodnost in družina v Sloveniji
• Naravni prirast prebivalstva
• Starostna struktura in staranje prebivalstva
• Migracije in selitveni tokovi
• Projekcije prebivalstva Slovenije
• Občine: Top 10 po naravnem prirastu
• Regionalna demografija Slovenije
Rodnost v Sloveniji je eden ključnih kazalnikov demografske prihodnosti. Podatki za obdobje 2008–2024 kažejo, da se število živorojenih zmanjšuje, celotna stopnja rodnosti pa ostaja pod mejo enostavnega obnavljanja prebivalstva, ki znaša približno 2,1 otroka na žensko.
Leta 2008 se je v Sloveniji rodilo 21.817 otrok, leta 2024 pa 16.875. To pomeni, da je država v tem obdobju izgubila skoraj pet tisoč rojstev na leto. Celotna stopnja rodnosti je bila leta 2021 najvišja v zadnjem delu obdobja, 1,64, nato pa se je znižala na 1,51 leta 2023 in 1,52 leta 2024.
Ključna ugotovitev: težava ni samo v tem, da je stopnja rodnosti nizka. Težava je tudi v tem, da se zmanjšuje število žensk v rodni dobi, materinstvo se premika v kasnejša leta, vsaka naslednja generacija pa postaja številčno manjša.
Viri: Statistični urad Republike Slovenije (SURS / SiStat), Demografski podatki Slovenije 2008–2024; UMAR, Kazalniki rodnosti v Sloveniji, 2024.
Naravni prirast predstavlja razliko med številom živorojenih in umrlih prebivalcev. Gre za enega najpomembnejših demografskih kazalnikov, saj neposredno pokaže, ali se prebivalstvo države obnavlja naravno ali pa se brez migracij zmanjšuje.
Podatki za Slovenijo kažejo izrazit preobrat po letu 2016. Do leta 2016 je bil naravni prirast večinoma pozitiven, nato pa je število umrlih začelo presegati število rojstev. Leta 2020 je bil zaradi epidemije in nizke rodnosti dosežen močan negativni naravni prirast (-5.249), leta 2024 pa je znašal približno -4.631.
Ključna ugotovitev: Slovenija ima v zadnjih letih več umrlih kot rojenih. To pomeni, da brez pozitivnega selitvenega salda skupno število prebivalcev dolgoročno ne bi več raslo.
Viri: Statistični urad Republike Slovenije (SURS / SiStat), vitalna statistika 2008–2024; Veliki zbornik demografskih raziskav in podatkov Slovenije 2014–2024.
Staranje prebivalstva je eden najmočnejših demografskih trendov v Sloveniji. Leta 2024 je imela Slovenija približno 2,12 milijona prebivalcev, vendar se notranja struktura prebivalstva spreminja: delež otrok je nizek, delež starejših pa narašča.
Leta 2024 je bilo približno 14,4 % prebivalcev starih 0–14 let, 63,3 % prebivalcev je bilo v starosti 15–64 let, delež starejših od 65 let pa je znašal približno 22,3 %.
Ključna ugotovitev: če je otrok premalo, starejših pa vedno več, se povečuje pritisk na pokojninski sistem, zdravstvo, dolgotrajno oskrbo in trg dela.
Viri: Statistični urad Republike Slovenije (SURS / SiStat), prebivalstvo po starostnih skupinah, 1. 1. 2024; Veliki zbornik demografskih raziskav in podatkov Slovenije 2014–2024; UMAR.
Migracije so v zadnjih letih postale eden ključnih dejavnikov demografske slike Slovenije. Ker je naravni prirast po letu 2016 pretežno negativen, skupno število prebivalcev vse bolj ohranja predvsem pozitiven selitveni saldo.
Leta 2020 je bilo zabeleženih 36.110 priseljenih oseb, kar je najvišja vrednost v opazovanem obdobju. Leta 2024 se je v Slovenijo priselilo 33.023 oseb, odselilo pa 21.491 oseb, zato je selitveni saldo znašal +11.532.
Ključna ugotovitev: priseljevanje trenutno blaži posledice nizke rodnosti in negativnega naravnega prirasta.
Viri: Statistični urad Republike Slovenije (SURS / SiStat), Demografski podatki Slovenije 2008–2024; Veliki zbornik demografskih raziskav in podatkov Slovenije 2014–2024.
Dolgoročne projekcije prebivalstva kažejo, da bo Slovenija tudi v prihodnjih desetletjih soočena z nizko rodnostjo, staranjem prebivalstva in vse večjim pritiskom na delovno aktivno populacijo.
Po osnovnem scenariju EUROPOP2023 naj bi bilo leta 2030 v Sloveniji približno 16.735 živorojenih otrok, leta 2050 približno 18.098, ob koncu stoletja pa okoli 16.592.
Ključna ugotovitev: prihodnji razvoj prebivalstva ne bo odvisen samo od števila rojstev, temveč predvsem od razmerja med mladimi, delovno aktivnimi in starejšimi generacijami.
Viri: Eurostat EUROPOP2023; Statistični urad Republike Slovenije (SURS / SiStat); Veliki zbornik demografskih raziskav in podatkov Slovenije 2014–2024.
Občinski podatki pokažejo demografsko sliko Slovenije še bolj natančno kot državna povprečja. Med letoma 2020 in 2024 so imele nekatere občine pozitiven naravni prirast, druge pa izrazit negativen naravni prirast.
Najvišji pozitiven naravni prirast v petletnem obdobju so imele občine Ivančna Gorica (+362), Domžale (+225), Gorenja vas - Poljane (+191), Novo mesto (+152) in Šentjernej (+133).
Ključna ugotovitev: demografija Slovenije ni enakomerno razporejena. Nekatere občine še vedno kažejo vitalnost, druge pa več let beležijo presežek umrlih nad rojstvi.
Viri: Statistični urad Republike Slovenije (SURS / SiStat), vitalna statistika po občinah 2020–2024; Veliki zbornik demografskih raziskav in podatkov Slovenije 2014–2024.
Demografska prihodnost Slovenije ni enaka v vseh regijah. Podatki in projekcije kažejo, da so razlike med urbanimi središči, podeželskimi območji in obmejnimi regijami vse pomembnejše.
Analize ZRC SAZU za obdobje 2018–2038 opozarjajo, da naj bi se število prebivalcev povečalo predvsem v osrednjeslovenski in obalno-kraški statistični regiji, medtem ko so kot bolj ranljiva izpostavljena območja Pomurja, Koroške, Zasavja, Haloz in Ormoža ter Kočevsko-belokranjskega območja.
Ključna ugotovitev: demografski izzivi Slovenije niso samo nacionalni, temveč izrazito regionalni.
Viri: ZRC SAZU, Celovita demografska analiza s projekcijami za podeželska in urbana območja; Veliki zbornik demografskih raziskav in podatkov Slovenije 2014–2024; SURS / SiStat.
Demografski trendi Slovenije so del širših evropskih sprememb, vendar ima Slovenija pri nekaterih kazalnikih posebnosti, ki jo razlikujejo od povprečja Evropske unije.
UMAR poudarja, da je bila celotna stopnja rodnosti v Sloveniji v zadnjem desetletju nekoliko višja od povprečja EU, hkrati pa se je število žensk v rodni dobi zmanjševalo hitreje kot v večini drugih držav članic.
Ključna ugotovitev: Slovenija pri nekaterih kazalnikih dosega boljše rezultate od evropskega povprečja, vendar ostajajo dolgoročni izzivi podobni: nizka rodnost, staranje prebivalstva in pritisk na delovno aktivno populacijo.
Viri: Eurostat; UMAR, Kazalniki rodnosti v Sloveniji; Statistični urad Republike Slovenije (SURS / SiStat).
Za preglednost in lažje preverjanje virov so tukaj zbrana ključna poročila, podatkovni dokumenti in analize, ki podpirajo raziskovalni del spletne strani.
Prenosi:
Veliki zbornik demografskih raziskav in podatkov Slovenije
Demografski podatki Slovenije 2008–2024
UMAR: Kazalniki rodnosti v Sloveniji
Predlog prenove zavihka Raziskave
Viri: SURS / SiStat, UMAR, Eurostat EUROPOP2023, ZRC SAZU in zbrani dokumenti Inštituta za demografsko prihodnost Slovenije.
