Podatkovni in raziskovalni center za razumevanje rodnosti, staranja prebivalstva, migracij, občinskih razlik in dolgoročnih projekcij Slovenije.
Primerjalni regionalni pregled povezuje zdravstvene izide, demografsko obnovo, podporo družinam in oskrbno zmogljivost. Objavljena različica je transparentno označena kot pilotni kandidat, pri katerem zunanji strokovni pregled še ni zaključen.
Pomagajte nam neposredno izmeriti breme neformalne oskrbe, dostopnost podpore družinam in medgeneracijsko pomoč, ki jih uradni regionalni podatki še ne zajamejo dovolj dobro.
Nova analiza življenjskih prehodov mladih v Sloveniji in Evropi ter vrzeli med osamosvojitvijo in prvim starševstvom.
Raziskovalni okvir o tem, kako lahko družbe kakovostno, humano in vzdržno živijo v času dolgoročnega zmanjševanja in staranja prebivalstva.
Konceptualni okvir, ki preverja, ali klasična referenčna točka 2,1 še zadostuje v Evropi, kjer narašča delež ljudi, ki nikoli ne postanejo starši.
Rodnost v Sloveniji je eden ključnih kazalnikov demografske prihodnosti. Podatki za obdobje 2008–2024 kažejo, da se število živorojenih zmanjšuje, celotna stopnja rodnosti pa ostaja pod mejo enostavnega obnavljanja prebivalstva.
Leta 2008 se je v Sloveniji rodilo 21.817 otrok, leta 2024 pa 16.875. Celotna stopnja rodnosti je bila leta 2021 1,64, nato pa se je znižala na 1,51 leta 2023 in 1,52 leta 2024.
Viri: SURS / SiStat; Demografski podatki Slovenije 2008–2024; UMAR, Kazalniki rodnosti v Sloveniji, 2024.
Naravni prirast predstavlja razliko med številom živorojenih in umrlih prebivalcev. Gre za kazalnik, ki neposredno pokaže, ali se prebivalstvo države obnavlja naravno ali pa se brez migracij zmanjšuje.
Po letu 2016 se je trend obrnil. Število umrlih je začelo presegati število rojstev. Leta 2024 je naravni prirast znašal približno −4.631.
Viri: SURS / SiStat, vitalna statistika 2008–2024; Veliki zbornik demografskih raziskav in podatkov Slovenije 2014–2024.
Staranje prebivalstva je eden najmočnejših demografskih trendov v Sloveniji. Leta 2024 je imela Slovenija približno 2,12 milijona prebivalcev, vendar se notranja struktura prebivalstva hitro spreminja.
Delež otrok ostaja nizek, delež starejših pa narašča. Leta 2024 je bilo približno 22,3 % prebivalcev starejših od 65 let.
Viri: SURS / SiStat; Veliki zbornik demografskih raziskav in podatkov Slovenije 2014–2024; UMAR.
Migracije so v zadnjih letih postale eden ključnih dejavnikov demografske slike Slovenije. Ker je naravni prirast po letu 2016 pretežno negativen, skupno število prebivalcev vse bolj ohranja pozitiven selitveni saldo.
Leta 2024 se je v Slovenijo priselilo 33.023 oseb, odselilo pa 21.491 oseb, zato je selitveni saldo znašal +11.532.
Viri: SURS / SiStat; Demografski podatki Slovenije 2008–2024; Veliki zbornik demografskih raziskav in podatkov Slovenije 2014–2024.
Dolgoročne projekcije prebivalstva kažejo, da bo Slovenija tudi v prihodnjih desetletjih soočena z nizko rodnostjo, staranjem prebivalstva in pritiskom na delovno aktivno populacijo.
Po osnovnem scenariju EUROPOP2023 naj bi bilo leta 2030 v Sloveniji približno 16.735 živorojenih otrok, leta 2050 približno 18.098, ob koncu stoletja pa okoli 16.592.
Viri: Eurostat EUROPOP2023; SURS / SiStat; Veliki zbornik demografskih raziskav in podatkov Slovenije 2014–2024.
Občinski podatki pokažejo demografsko sliko Slovenije natančneje kot državna povprečja. Med letoma 2020 in 2024 so imele nekatere občine pozitiven naravni prirast, druge pa izrazit presežek umrlih nad rojstvi.
Najvišji pozitiven naravni prirast so imele občine Ivančna Gorica, Domžale, Gorenja vas - Poljane, Novo mesto in Šentjernej.
Viri: SURS / SiStat, vitalna statistika po občinah 2020–2024; Veliki zbornik demografskih raziskav in podatkov Slovenije 2014–2024.
Demografska prihodnost Slovenije ni enaka v vseh regijah. Razlike med urbanimi središči, podeželskimi območji in obmejnimi regijami postajajo vse pomembnejše.
Analize ZRC SAZU za obdobje 2018–2038 opozarjajo na izrazito ranljivost Pomurja, Koroške, Zasavja, Haloz in Ormoža ter Kočevsko-belokranjskega območja.
Viri: ZRC SAZU; Veliki zbornik demografskih raziskav in podatkov Slovenije 2014–2024; SURS / SiStat.
Demografski trendi Slovenije so del širših evropskih sprememb. Slovenija ima pri nekaterih kazalnikih posebnosti, ki jo razlikujejo od povprečja Evropske unije.
UMAR poudarja, da je bila celotna stopnja rodnosti v Sloveniji v zadnjem desetletju nekoliko višja od povprečja EU, hkrati pa se je število žensk v rodni dobi zmanjševalo hitreje kot v večini drugih držav članic.
Viri: Eurostat; UMAR, Kazalniki rodnosti v Sloveniji; SURS / SiStat.
Za preglednost in lažje preverjanje virov so tukaj zbrana ključna poročila, podatkovni dokumenti in analize, ki podpirajo raziskovalni del spletne strani.
Inštitut demografske kazalnike povezuje v širši družbeni, razvojni in regionalni kontekst Slovenije.
Preveri vire in metodologijo