Nova regionalna raziskovalna zbirka IDP · avgust 2026
Demografski paradoks Slovenske Istre 2050
Podatkovni in razvojni vpogled v demografsko prihodnost Kopra, Izole, Pirana in Ankarana ter odločitve, ki bodo oblikovale Slovensko Istro do leta 2050.
SLOVENIJA · DEMOGRAFSKI OBSERVATORIJ
Raziskave in analize
Podatkovni in raziskovalni center za razumevanje rodnosti, staranja prebivalstva, migracij, občinskih razlik in dolgoročnih projekcij Slovenije.
1,54Stopnja rodnosti 2025
−4.262Naravni prirast 2025
22,3 %Prebivalci 65+
2.135.107Prebivalcev Slovenije · 1. 1. 2026
Nova nacionalna raziskava IDP · avgust 2026
Indeks samostojnega prehoda mladih Slovenije
Slovenija mlade razmeroma dobro varuje pred materialnim pomanjkanjem, težje pa jim omogoča pogodbeno, finančno in stanovanjsko samostojnost. Raziskava razkriva vrzel med zaščito in življenjem, ki ga je mogoče načrtovati.
Razširjena pilotna raziskava IDP · 2026
Indeks zdravja generacij Slovenije 2026
Primerjalni regionalni pregled povezuje zdravstvene izide, demografsko obnovo, podporo družinam in oskrbno zmogljivost. Objavljena različica je transparentno označena kot pilotni kandidat, pri katerem zunanji strokovni pregled še ni zaključen.
Nacionalna raziskava IDP · sodelujte
Zdravje generacij Slovenije
Pomagajte nam neposredno izmeriti breme neformalne oskrbe, dostopnost podpore družinam in medgeneracijsko pomoč, ki jih uradni regionalni podatki še ne zajamejo dovolj dobro.
Raziskava IDP · 01
Kam izginja reproduktivni čas?
Nova analiza življenjskih prehodov mladih v Sloveniji in Evropi ter vrzeli med osamosvojitvijo in prvim starševstvom.
Avtorske raziskave Inštituta
Teorija prilagodljive demografije
Raziskovalni okvir o tem, kako lahko družbe kakovostno, humano in vzdržno živijo v času dolgoročnega zmanjševanja in staranja prebivalstva.
Avtorski konceptualni okvir
Onkraj 2,1: Efektivna nadomestna rodnost
Konceptualni okvir, ki preverja, ali klasična referenčna točka 2,1 še zadostuje v Evropi, kjer narašča delež ljudi, ki nikoli ne postanejo starši.
Raziskovalna področja
Avtorske raziskave Inštituta
Rodnost in družina v Sloveniji
Naravni prirast prebivalstva
Starostna struktura in staranje prebivalstva
Migracije in selitveni tokovi
Projekcije prebivalstva Slovenije
Občine: Top 10 po naravnem prirastu
Regionalna demografija Slovenije
Slovenija vs Evropska unija
PDF raziskovalni center
Rodnost
Rodnost in družina v Sloveniji
Rodnost v Sloveniji je eden ključnih kazalnikov demografske prihodnosti. Podatki za obdobje 2008–2025 kažejo dolgoročno zmanjševanje števila živorojenih, celotna stopnja rodnosti pa ostaja pod ravnjo enostavnega obnavljanja prebivalstva.
Leta 2008 se je v Sloveniji rodilo 21.817 otrok, leta 2025 pa 16.961. Celotna stopnja rodnosti je bila leta 2021 1,64, leta 2023 1,51, leta 2024 1,52 in leta 2025 1,54.
Ključna ugotovitev: težava ni samo nizka rodnost. Zmanjšuje se tudi število žensk v rodni dobi, materinstvo se premika v kasnejša leta, prihodnje generacije pa postajajo številčno manjše.
Viri: SURS, Rojeni 2025; SURS / SiStat; Demografski podatki Slovenije 2008–2024; UMAR, Kazalniki rodnosti v Sloveniji, 2024.
Naravni prirast
Naravni prirast prebivalstva
Naravni prirast predstavlja razliko med številom živorojenih in umrlih prebivalcev. Gre za kazalnik, ki neposredno pokaže, ali se prebivalstvo države obnavlja naravno ali pa se brez migracij zmanjšuje.
Po letu 2016 je število umrlih začelo presegati število rojstev. Leta 2025 je naravni prirast znašal −4.262.
Ključna ugotovitev: Slovenija ima v zadnjih letih več umrlih kot rojenih. Brez pozitivnega selitvenega salda skupno število prebivalcev dolgoročno ne bi več raslo.
Viri: SURS, Demografski dogodki 2025; SURS / SiStat, vitalna statistika 2008–2025; Veliki zbornik demografskih raziskav in podatkov Slovenije 2014–2024.
Staranje
Starostna struktura in staranje prebivalstva
Staranje prebivalstva je eden najmočnejših demografskih trendov v Sloveniji. Slovenija je imela 1. januarja 2026 skupaj 2.135.107 prebivalcev, njena notranja starostna struktura pa se spreminja.
Delež otrok ostaja nizek, delež starejših pa narašča. Leta 2024 je bilo približno 22,3 % prebivalcev starejših od 65 let.
Ključna ugotovitev: če je otrok premalo, starejših pa vedno več, se povečuje pritisk na pokojninski sistem, zdravstvo, dolgotrajno oskrbo in trg dela.
Viri: SURS, Prebivalstvo, 1. januar 2026; SURS / SiStat; Veliki zbornik demografskih raziskav in podatkov Slovenije 2014–2024; UMAR.
Migracije
Migracije in selitveni tokovi
Migracije so v zadnjih letih postale eden ključnih dejavnikov demografske slike Slovenije. Ker je naravni prirast po letu 2016 pretežno negativen, skupno število prebivalcev vse bolj ohranja pozitiven selitveni saldo.
Leta 2025 se je v Slovenijo priselilo 30.854 prebivalcev, odselilo pa 22.335, zato je selitveni prirast znašal +8.519.
Ključna ugotovitev: priseljevanje trenutno blaži posledice nizke rodnosti in negativnega naravnega prirasta.
Viri: SURS, Selitveno gibanje 2025; SURS / SiStat; Demografski podatki Slovenije 2008–2024; Veliki zbornik demografskih raziskav in podatkov Slovenije 2014–2024.
Projekcije
Projekcije prebivalstva Slovenije
Dolgoročne projekcije prebivalstva kažejo, da bo Slovenija tudi v prihodnjih desetletjih soočena z nizko rodnostjo, staranjem prebivalstva in pritiskom na delovno aktivno populacijo.
Po osnovnem scenariju EUROPOP2023 naj bi bilo leta 2030 v Sloveniji približno 16.735 živorojenih otrok, leta 2050 približno 18.098, ob koncu stoletja pa okoli 16.592.
Ključna ugotovitev: prihodnji razvoj prebivalstva ne bo odvisen samo od števila rojstev, temveč od razmerja med mladimi, delovno aktivnimi in starejšimi generacijami.
Viri: Eurostat EUROPOP2023; SURS / SiStat; Veliki zbornik demografskih raziskav in podatkov Slovenije 2014–2024.
Občine
Občine: Top 10 po naravnem prirastu
Občinski podatki pokažejo demografsko sliko Slovenije natančneje kot državna povprečja. Med letoma 2020 in 2024 so imele nekatere občine pozitiven naravni prirast, druge pa izrazit presežek umrlih nad rojstvi.
Najvišji pozitiven naravni prirast so imele občine Ivančna Gorica, Domžale, Gorenja vas - Poljane, Novo mesto in Šentjernej.
Ključna ugotovitev: demografija Slovenije ni enakomerno razporejena. Nekatere občine kažejo vitalnost, druge pa več let beležijo globok naravni upad.
Viri: SURS / SiStat, vitalna statistika po občinah 2020–2024; Veliki zbornik demografskih raziskav in podatkov Slovenije 2014–2024.
Regije
Regionalna demografija Slovenije
Demografska prihodnost Slovenije ni enaka v vseh regijah. Razlike med urbanimi središči, podeželskimi območji in obmejnimi regijami postajajo vse pomembnejše.
Analize ZRC SAZU za obdobje 2018–2038 opozarjajo na izrazito ranljivost Pomurja, Koroške, Zasavja, Haloz in Ormoža ter Kočevsko-belokranjskega območja.
Ključna ugotovitev: demografski izzivi Slovenije niso samo nacionalni, temveč izrazito regionalni.
Viri: ZRC SAZU; Veliki zbornik demografskih raziskav in podatkov Slovenije 2014–2024; SURS / SiStat.
Evropska primerjava
Slovenija vs Evropska unija
Demografski trendi Slovenije so del širših evropskih sprememb. Slovenija ima pri nekaterih kazalnikih posebnosti, ki jo razlikujejo od povprečja Evropske unije.
UMAR poudarja, da je bila celotna stopnja rodnosti v Sloveniji v zadnjem desetletju nekoliko višja od povprečja EU, hkrati pa se je število žensk v rodni dobi zmanjševalo hitreje kot v večini drugih držav članic.
Ključna ugotovitev: Slovenija pri nekaterih kazalnikih dosega boljše rezultate od evropskega povprečja, vendar ostajajo dolgoročni izzivi podobni.
Viri: Eurostat; UMAR, Kazalniki rodnosti v Sloveniji; SURS / SiStat.
PDF raziskovalni center
Za preglednost in lažje preverjanje virov so tukaj zbrana ključna poročila, podatkovni dokumenti in analize, ki podpirajo raziskovalni del spletne strani.
Veliki zbornik demografskih raziskavCelovit pregled raziskav, projekcij in občinskih podatkov Slovenije.Odpri PDF
Demografski podatki Slovenije 2008–2024Grafični prikaz ključnih demografskih kazalnikov.Odpri PDF
UMAR: Kazalniki rodnosti v SlovenijiUradna strokovna analiza rodnosti v Sloveniji.Odpri PDF
Podatki postanejo uporabni šele, ko jih razumemo.
Inštitut demografske kazalnike povezuje v širši družbeni, razvojni in regionalni kontekst Slovenije.
Preveri vire in metodologijo