01
Materialni kazalniki so se izboljšali
NEET se je zmanjšal z 12,3 % na 7,6 %, AROPE pa z 19,0 % na 10,6 %.
Osrednje vprašanje
Zaposlitev še ni enaka samostojnosti
Mlada oseba je lahko zaposlena, vendar ne ve, ali bo pogodba podaljšana. Lahko ima dohodek, ki zadošča za življenje pri starših, ne pa za samostojno najemnino. Lahko ni statistično revna, vendar nima lastne finančne rezerve ali možnosti dolgoročnega načrtovanja.
Raziskava položaja mladih zato ne meri samo z zaposlenostjo. Preučuje, ali lahko mladi delo in dohodek pretvorijo v varno bivanje, finančno odpornost ter dejansko možnost načrtovanja prihodnosti.
Pet ključnih ugotovitev
Kaj opredeljuje položaj mladih
02
Začasna zaposlitev ostaja ranljivost
Delež se je zmanjšal s 53,0 % na 34,2 %, vendar je Slovenija še nad EU27.
03
Stanovanjski trg je glavno ozko grlo
Cene stanovanj so bile leta 2025 za 114,9 % nad ravnjo iz leta 2015.
04
Družina varuje in hkrati skriva neenakosti
Možnosti mladih so močno odvisne od stanovanjskih in finančnih virov njihove družine.
05
Mladi niso brez ambicij
Problem ni nujno nezadovoljstvo s sedanjostjo, ampak negotovost glede naslednjega koraka.
Nacionalni profil 2025
Močna zaščita, šibkejši prehod
Kazalniki uporabljajo različne populacije in jih je treba brati kot večdimenzionalni profil, ne kot eno skupno oceno.
7,6 %NEET, stari 15–29 let
34,2 %začasno zaposleni med zaposlenimi 15–29
10,6 %AROPE, stari 15–29 let
3,1 %stanovanjska preobremenitev, stari 15–29 let
39,9 %pri starših oziroma gospodinjsko odvisni, stari 25–34 let
Podatkovna zgodba
Desetletje izboljšanja ni zaključilo prehoda
Materialni kazalniki so se izboljšali hitreje kot stanovanjski prehod
Izboljšanje zaposlenosti in materialnih kazalnikov ni spremljalo enako izrazito zmanjšanje bivanja pri starših.
Vir: Eurostat; obdelava IDP. Populacije in imenovalci se razlikujejo.
Slovenija je uspešna pri zaščiti, šibkejša pri prehodu
Ugodnejša je pri NEET, AROPE in stanovanjski preobremenitvi, manj ugodna pa pri začasni zaposlitvi in bivanju pri starših.
Vir: Eurostat; obdelava IDP.
Cene stanovanj so rasle hitreje od izbranega dohodkovnega merila
Cene so zrasle za 114,9 %, izbrano dohodkovno merilo pa nominalno za 65,6 %. Primerjava je orientacijska.
Vir: SURS; izračun IDP. Dohodek ni omejen na mlade.
Delo zunaj regije razkriva prostorsko neusklajenost
Mobilnost lahko pomeni več priložnosti, lahko pa tudi časovno revščino, prevozne stroške in prisilno izbiro med vožnjo ter dražjo selitvijo.
Vir: SURS 0772755S; podatek velja za vse delovno aktivne brez kmetov, ne samo za mlade.
Spolni razkorak pri bivanju s starši se je povečal
Leta 2025 je pri starših živelo 50,0 % moških in 28,6 % žensk, starih 25–34 let. Podatki ne določajo vzroka in niso ocena zrelosti posameznika.
Vir: Eurostat; obdelava IDP.
Kaj številke nosijo v ozadju
Varen sedanji dom še ne pomeni izvedljivega naslednjega koraka
zaznava stanovanjski problem
Po raziskavi Mladina 2020 je stanovanjsko vprašanje za velik del mladih resnična ovira.
dobro ocenjuje trenutno bivanje
Med mladimi, ki živijo pri starših. To ni protislovje: varen dom in nedosegljiva samostojnost lahko obstajata hkrati.
je stres čutilo nekaj ali večino dni
Mladina 2020; leta 2010 je bilo takih 17,2 %. Podatek ni vzročni dokaz vpliva stanovanj ali dela.
Vloga družine
Najmočnejši blažilnik in skriti vir neenakosti
Družinsko gospodinjstvo mladim omogoča bivanje, zmanjšuje tekoče stroške ter blaži revščino in zaposlitveno negotovost. To je pomembna zaščita.
Hkrati sistem, ki predpostavlja pomoč staršev, ustvarja razlike med mladimi z enakim delom in različnimi družinskimi viri. Nizka statistična revščina zato ne pomeni nujno visoke individualne finančne neodvisnosti.
Metodološka odgovornost
Zakaj ne objavljamo ene uradne lestvice
Uvrstitev Slovenije je odvisna od metode
Stresni test je Slovenijo postavil med 1. in 10. mesto. Ena sama uvrstitev bi prikrila izrazito neuravnotežen profil.
Vir: Eurostat; stresni test IDP.
Robustna ugotovitev
Slovenija je močna pri materialni zaščiti mladih, šibkejša pa pri pretvarjanju te zaščite v pogodbeno in stanovanjsko samostojnost.
Česa ne počnemo
- ne predstavljamo eksperimentalnega ranga kot uradne lestvice;
- ne razvrščamo 12 regij od najboljše do najslabše;
- ne pripisujemo vzročnosti psihološkim povezavam;
- ne enačimo življenja pri starših z nezrelostjo.
Priporočila IDP
Meriti moramo pretvorbo zaposlitve v samostojnost
Celotna veriga prehoda
Uspeha mladinske politike ne meriti samo z vstopom v delo, ampak tudi s stabilnostjo pogodbe, dohodkom in bivanjem.
Varen najemni segment
Razviti dolgoročne in cenovno dosegljive najemne možnosti za mlade, ki še niso kreditno sposobni ali lastništva ne želijo.
Kakovost dela
Spremljati trajanje, ponavljanje, neprostovoljnost in prehod začasnih pogodb v stabilnejši položaj.
Finančna odpornost
Meriti sposobnost kritja nepričakovanega izdatka, prihranke, dolgove in odvisnost od družinskih transferjev.
Regionalna usklajenost
Povezati prometno, zaposlitveno in stanovanjsko politiko ter meriti dejanski čas in stroške poti.
Letni javni profil
Vsako leto objaviti primerljive kazalnike, triletno poglobljeno razlago in jasno revizijsko sled.
Metodologija
Sekundarni podatki, ne nova anketa IDP
Raziskava temelji izključno na obstoječih podatkih Eurostata, SURS, raziskave Mladina 2020 in Eurofounda. Uporablja pet jedrnih kazalnikov ter širši diagnostični sloj.
V poročilu so neposredni podatki ločeni od empiričnih povezanosti in razlagalnih mehanizmov. Izpeljani kazalniki so označeni kot izračun IDP.
Ključne omejitve
- starostne skupine segajo od 15–29 do 25–34 let;
- regionalni dohodek in mobilnost nista omejena samo na mlade;
- stanovanjski podatki uporabljajo tudi leto 2021;
- cenovni indeks ne meri absolutne dostopnosti stanovanja;
- življenje pri starših ne meri želje po odhodu;
- povezanosti niso vzročni učinki.
Eurostat Data Browser · SURS SiStat · Mladina 2020 · Eurofound 2024
Vprašanja in odgovori
Kako pravilno razumeti raziskavo
Ali raziskava trdi, da so mladi v Sloveniji v slabem položaju?
Ne. Profil je mešan: Slovenija ima ugodne materialne kazalnike, šibkejša pa ostajata začasna zaposlitev in stanovanjski prehod.
Ali zaposlitev mladim nič več ne pomeni?
Zaposlitev je nujen temelj. Njena prehodna vrednost pa je odvisna tudi od trajanja pogodbe, stabilnosti dohodka, stroškov stanovanja in regionalnega dostopa do dela.
Ali je življenje pri starših predstavljeno kot neuspeh?
Ne. Večgeneracijsko bivanje je lahko želena in racionalna odločitev. Vprašanje je, ali imajo mladi, ki si želijo samostojnosti, realno možnost izbire.
Ali raziskava dokazuje, da negotovo delo povzroča stres ali depresijo?
Ne. Uporabljeni podatki ne omogočajo vzročnega sklepa. Psihološke ugotovitve so razlagalni sloj, ne dokaz slovenskega vzročnega učinka.
Zakaj ni ene skupne ocene ali lestvice?
Ker se uvrstitev Slovenije glede na metodo giblje med 1. in 10. mestom. Večdimenzionalni profil je metodološko poštenejši od navidezno natančne skupne številke.
Zakaj raziskava ni izvedla lastne ankete?
Prva izdaja vzpostavlja ponovljivo nacionalno in evropsko izhodišče iz preverljivih sekundarnih virov. Podatkovne vrzeli so jasno označene za prihodnje raziskovalne faze.
Prenesite celotno 30-stransko raziskavo
Prva raziskovalna izdaja · različica 1.0 · avgust 2026 · podatkovno obdobje pretežno 2015–2025