Povzetek raziskave
Raziskava pokaže, da rodnosti ni mogoče razumeti kot izolirane odločitve. Odvisna je od zaporedja življenjskih prehodov: zaključka izobraževanja, vstopa na trg dela, finančne in stanovanjske osamosvojitve, oblikovanja partnerstva ter prvega starševstva.
IDP zato uvaja časovni pogled, ki ne sprašuje le, pri kateri starosti se rodi prvi otrok, temveč koliko reproduktivnega časa se izgubi še pred tem trenutkom.
Čas se krči
Daljši prehodi do stabilnosti zmanjšujejo učinkovito časovno okno za oblikovanje družine.
Razlike so velike
Primerjava Slovenije in Švedske pokaže, da enaka starost ob prvem rojstvu lahko skriva povsem drugačne življenjske poti.
Prehodi so zgoščeni
V Sloveniji se osamosvojitev in prvo starševstvo pogosto zgodita v zelo kratkem časovnem razmiku.
Merjenje je mogoče
RTI in IPG ponujata osnovo za prihodnje primerjave držav in razvoj bolj celovitih družinskih politik.
Raziskava odpira nov način razumevanja nizke rodnosti: ne le kot vprašanje želja ali finančnih spodbud, temveč kot vprašanje časa, varnosti in zaporedja življenjskih prehodov.