Le še vsako četrto gospodinjstvo v Evropski uniji ima otroke

1. Uvod

Ko govorimo o demografski prihodnosti Evrope, največ pozornosti običajno namenjamo rodnosti in staranju prebivalstva. Toda demografske spremembe se ne odražajo zgolj v številu rojstev. Vse bolj jih razkrivajo tudi spremembe v tem, kako ljudje živijo, oblikujejo partnerske zveze in ustvarjajo gospodinjstva.

Eurostat je za leto 2025 v Evropski uniji evidentiral 203,1 milijona gospodinjstev. Otroke, mlajše od 18 let, je vključevalo 47,4 milijona gospodinjstev oziroma 23,4 %. To pomeni, da v več kot treh četrtinah gospodinjstev EU ni živelo otrok.

Povezana raziskava IDP

Kam izginja reproduktivni čas?

Raziskava analizira čas med osamosvojitvijo mladih in rojstvom prvega otroka ter opozarja, da lahko pozni življenjski prehodi skrčijo obdobje za uresničevanje družinskih načrtov.

Preberite raziskavo

Med letoma 2016 in 2025 se je število enočlanskih gospodinjstev brez otrok povečalo z 63,9 na 76,1 milijona, medtem ko se je število gospodinjstev parov z otroki zmanjšalo z 31,9 na 29,9 milijona. Polovica gospodinjstev z otroki je imela samo enega otroka.

Kaj kažejo evropski podatki?

Podatek ne pomeni, da so vsa gospodinjstva brez otrok posledica nizke rodnosti. Med njimi so starejši pari, gospodinjstva po odselitvi odraslih otrok, mladi pred ustvarjanjem družine in številne druge življenjske oblike. Kljub temu dolgoročna rast enočlanskih gospodinjstev in zmanjševanje števila parov z otroki kažeta na pomembno preoblikovanje življenjskega poteka evropskega prebivalstva.

Analize Skupnega raziskovalnega središča Evropske komisije opozarjajo, da otežen dostop do stanovanj, poznejše odseljevanje od staršev in višji stanovanjski stroški lahko zamikajo oblikovanje samostojnega gospodinjstva ter rojstvo otrok. Struktura gospodinjstev je zato povezana tudi s stanovanjskim trgom, zaposlitveno varnostjo in širšimi pogoji osamosvajanja mladih.

Kaj to pomeni za Slovenijo?

Slovenija se sooča z nizko rodnostjo, staranjem prebivalstva in razmeroma poznim odseljevanjem mladih od staršev. Raziskava IDP je pokazala, da je čas med osamosvojitvijo in rojstvom prvega otroka v Sloveniji razmeroma kratek. To pomeni, da se mora več ključnih življenjskih prehodov zvrstiti v omejenem obdobju.

Če demografsko politiko spremljamo samo skozi letno število rojstev, ukrepamo šele takrat, ko so posledice že vidne. Slovenija bi morala sistematično spremljati tudi starost ob osamosvojitvi, dostopnost stanovanj, zaposlitveno varnost mladih, oblikovanje partnerstev, čas do prvega otroka ter razliko med želenim in dejanskim številom otrok.

Zaključek

Dejstvo, da otroci živijo le še v približno vsakem četrtem gospodinjstvu EU, ni samostojen dokaz o vzrokih nizke rodnosti. Je pa pomemben pokazatelj širših sprememb v načinu življenja evropskega prebivalstva.

Demografske spremembe se ne začnejo šele takrat, ko se rodi manj otrok. Začnejo se prej — pri možnostih mladih za osamosvojitev, dostop do stanovanja, oblikovanje stabilnega partnerstva in ustvarjanje družine. Zato učinkovita demografska politika potrebuje usklajeno stanovanjsko, zaposlitveno, družinsko in razvojno politiko.