Analiza Evropske centralne banke kaže, da se je delovna sila evrskega območja v zadnjih letih povečala tudi zaradi višje aktivnosti starejših delavcev, večjega deleža tujih delavcev in višje izobrazbene strukture zaposlenih.
ECB navaja, da se je delež starejših delavcev v delovni sili povečal z okoli 20 % leta 2019 na 23 % leta 2025, delež delavcev s terciarno izobrazbo pa s 34 % na 39 %. Delež tujih delavcev v delovni sili se je med letoma 2021 in 2025 povečal z 8 % na 10 %.
Takšni trendi kažejo, da Evropa del gospodarske stabilnosti vse bolj gradi na daljšem ostajanju starejših generacij na trgu dela, migracijah in prilagajanju znanj. To pa dolgoročno ne odpravlja osnovnega demografskega vprašanja: nizke rodnosti in staranja prebivalstva.
Za Slovenijo je tema pomembna, ker se podobni izzivi kažejo tudi v domačem okolju: staranje prebivalstva, pritisk na trg dela, regionalne razlike in potreba po razvojnih projektih za dolgoročno demografsko stabilnost.
