← Nazaj na domačo stranBivalni laboratorij Slovenija 2035 · Delo 2035
Inštitut za demografsko
prihodnost
Delo 2035 · Bivalni laboratorij Slovenija 2035

Kdo bo opravil vse naloge, ki jih bo Slovenija potrebovala?

Odprta raziskovalna pobuda o prihodnosti dela v družbi, ki se stara, tehnološko spreminja in že danes občuti pomanjkanje delovne sile. Ne iščemo ene nove definicije službe. Raziskujemo, kako bodo ljudje, skupnosti in tehnologija skupaj opravljali delo prihodnosti.

Odprto raziskovalno področjeNosilec: Inštitut za demografsko prihodnostSlovenija · 2035+
78,3 %
20–64-letnikov v Sloveniji je bilo leta 2025 delovno aktivnih (SURS)
44 let
povprečna starost delovno aktivnih v Sloveniji leta 2025 (SURS)
941.267
delovno aktivnih oseb decembra 2025 (registrski podatek SURS)
2035+
ne napovedujemo enega trga dela; preverjamo več možnih načinov organizacije nalog
Povzetek pobude

Delo ni samo delovno mesto.

Družba ne potrebuje delovnih mest zaradi delovnih mest. Potrebuje opravljene naloge: hrano, oskrbo, popravila, logistiko, energijo, znanje, vzdrževanje, vzgojo, programiranje, proizvodnjo, varnost in pomoč ljudem.

Industrijska družba je večino teh nalog organizirala okoli zaposlitve, delovnega časa in lokacije delodajalca. Digitalizacija, delo na daljavo, avtomatizacija, umetna inteligenca, staranje prebivalstva in pomanjkanje kadrov to razmerje spreminjajo. Delo 2035 zato ne sprašuje samo, kateri poklici bodo obstajali. Sprašuje, kako bo naloga opravljena, kdo jo bo opravil, s katerim znanjem, na kateri lokaciji in ob kateri tehnologiji.

Namesto da najprej štejemo delovna mesta, začnimo šteti naloge, ki jih mora Slovenija opraviti.

Raziskovalno izhodišče IDP
Mesto v Bivalnem laboratoriju

Če spremenimo prostor bivanja, lahko spremenimo tudi prostor dela.

Bivalni laboratorij Slovenija 2035 povezuje bivanje, vodo, hrano, energijo, delo, skupnost, mobilnost in staranje v skupen raziskovalni prostor. Delo 2035 je njegova gospodarska in organizacijska plast.

Slovenski dom 2035 že raziskuje gospodinjstvo in skupnost kot prostor, kjer lahko nastajajo del energije, hrane, oskrbe, popravil, lokalne proizvodnje in storitev. Iz tega sledi novo vprašanje: koliko mora gospodinjstvo zaslužiti zunaj lokalne skupnosti, če se del življenjskih potreb ustvari bližje domu?

Temeljno vprašanje

Ali mora biti gospodinjstvo za kakovostno življenje popolnoma odvisno od zaposlitve in prihodka, ustvarjenega zunaj lokalne skupnosti?

Zakaj zdaj

Staranje in tehnologija spreminjata obe strani enačbe.

Slovenija ima visoko stopnjo delovne aktivnosti, vendar UMAR v Jesenski napovedi gospodarskih gibanj 2026 opozarja, da bo zaposlenost zaradi omejene ponudbe delovne sile v prihodnjih dveh letih stagnirala na visoki ravni. Izrazitejše pomanjkanje delovne sile hkrati predstavlja tveganje za rast stroškov dela in konkurenčnost gospodarstva. Ob tem rastejo potrebe dolgožive družbe, zlasti v zdravstvu, socialnem varstvu in oskrbi.

Na drugi strani se spreminja tehnologija. Evropske analize opozarjajo, da digitalni in zeleni prehod ter demografske spremembe ne spreminjajo le števila delovnih mest, ampak predvsem vsebino nalog, potrebna znanja in organizacijo dela. Umetna inteligenca lahko del nalog avtomatizira, pri drugih pa človeku poveča produktivnost.

Interpretacija

Demografsko pomanjkanje delovne sile ni samo kadrovski problem. Je pritisk, da ponovno premislimo, katere naloge morajo opraviti ljudje, katere lahko opravimo drugače, katere lahko približamo lokalni skupnosti in kje tehnologija človeka dopolni namesto nadomesti.

Sprememba merila

Od poklica k nalogi

Pri klasičnem pogledu najprej določimo delovno mesto in nato iščemo človeka. Delo 2035 predlaga dodatno perspektivo: najprej opišimo nalogo, nato preverimo najbolj smiseln način izvedbe.

Primer raziskovalnega razvrščanja nalog
NalogaMožni izvajalciTehnološka podporaKljučno vprašanje
prevoz starejšega do storitvejavni prevoz, skupnostna mobilnost, izvajalec storitvedigitalno usklajevanje potikaj je varno, zanesljivo in stroškovno smiselno?
manjše popraviloobrtnik, mikro podjetje, servisna skupnostdiagnostika, digitalni modeli, 3D-tiskali lahko popravilo nadomesti nakup novega izdelka?
administrativno delozaposleni, samozaposleni, delo na daljavoAI in avtomatizacija rutinskih opravilkatere naloge ostanejo človeške in katere se poenostavijo?
lokalna oskrbaprofesionalni izvajalci, socialna podjetja, skupnostteleoskrba, senzorika, logistikakje je meja med strokovno storitvijo in sosedsko pomočjo?

Tabela je raziskovalni okvir IDP. Ne določa pravnega statusa dela, plačila ali upravičenosti; to so ločena vprašanja, ki jih je treba preverjati pri vsakem pilotu.

Pet oblik dela

Prihodnost bo verjetno hibridna.

1. Tržno delo

Zaposlitev, podjetništvo, samozaposlovanje in profesionalne storitve ostajajo temelj ustvarjanja prihodka.

2. Lokalno produktivno delo

Obrti, popravila, predelava, pridelava hrane, lokalna logistika, mikro proizvodnja in servisne dejavnosti.

3. Digitalno delo

Delo na daljavo, digitalne storitve, mikro podjetništvo, platforme in dostop do trga ne glede na lokacijo.

4. Skrbstveno in skupnostno delo

Oskrba, varstvo, mentorstvo, sosedska pomoč, prostovoljstvo in druge naloge, ki ustvarjajo resnično družbeno vrednost, vendar niso vedno vidne v običajnih kazalnikih trga dela.

5. Avtomatizirano delo

AI, robotika, senzorski sistemi, avtomatizirana proizvodnja in digitalni pomočniki. Ključno ni, kaj »odvzamejo«, temveč katere naloge prevzamejo in katere nove naloge ustvarijo.

Raziskovalni koncept

Lokalni trg nalog 2035

Predlagamo razvoj preprostega modela, s katerim občina ali skupnost najprej popiše delo, ki mora biti opravljeno. Ne le razpisanih delovnih mest, ampak konkretne naloge, za katere danes ni ustrezne organizacije ali pa bo njihovo izvajanje zaradi staranja in pomanjkanja kadra vedno težje.

Delovni zapis naloge

NALOGA → ZNANJE → LOKACIJA → ČAS → ODGOVORNOST → VREDNOST → MOŽNI IZVAJALEC → TEHNOLOŠKA PODPORA

Tak zemljevid lahko pokaže, kje dejansko primanjkuje ljudi, kje primanjkuje organizacije, kje je problem mobilnost, kje znanje in kje lahko del problema reši tehnologija.

Predlog prvega javnega pilota

1.000 nalog za Slovenijo 2035

Preden iščemo 1.000 novih delovnih mest, želimo poiskati 1.000 nalog, ki jih bodo slovenske skupnosti v prihodnjih letih morale opraviti.

V pilotu bi prebivalci, podjetja, občine, šole, domovi za starejše, društva, kmetje in obrtniki prijavljali konkretne naloge iz vsakdanjega življenja. Nato bi jih skupaj razvrstili glede na to, kdo jih lahko opravi danes, kdo jih bo lahko opravljal jutri in katera tehnologija bi izvedbo lahko olajšala.

01

Zberemo naloge

Od popravil, prevoza in oskrbe do digitalnega dela, lokalne predelave in nalog, ki danes ostajajo neopravljene.

02

Opišemo ovire

Znanje, čas, lokacija, mobilnost, dovoljenja, stroški, varnost, oprema in razpoložljivost ljudi.

03

Preverimo načine izvedbe

Zaposlitev, mikro podjetje, obrt, skupnostna storitev, prostovoljstvo, avtomatizacija ali kombinacija.

04

Izberemo pilote

Majhne, merljive poskuse v različnih slovenskih okoljih, ne velikih sistemskih rešitev brez preizkusa.

05

Objavimo rezultate

Tudi če rezultat pokaže, da ideja ne deluje. Neuspešen pilot je uporaben podatek, če je dobro izmerjen.

Tehnologija kot sodelavec

AI, robotika, CNC in 3D-tisk niso področje zase. So nova orodja dela.

V Delo 2035 nas ne zanima tehnološki spektakel. Zanima nas merljiv učinek: ali določena tehnologija zmanjša čas, fizični napor, pomanjkanje kadra, strošek, odpadke ali odvisnost od dolgih dobavnih verig.

Proizvodnja na zahtevo

Lokalna knjižnica digitalnih modelov, CNC in 3D-tisk lahko pri nekaterih izdelkih zmanjšajo zaloge, prevoz in čas čakanja ter okrepijo ekonomijo popravil.

Ključna razmejitev

Proizvodnja na zahtevo lahko nadomesti del zalog izdelkov, ne more pa nadomestiti strateških zalog kritičnih dobrin. Ti dve vprašanji obravnavamo ločeno.

Dolgoživa družba

Starejša družba ne pomeni samo več oskrbe. Pomeni tudi več znanja, ki ga lahko izgubimo.

Razprava o staranju pogosto starejše vidi samo kot prejemnike pokojnin in oskrbe. Delo 2035 želi preveriti tudi drugo stran: kako lahko ljudje, ki želijo in zmorejo ostati aktivni, svoje znanje prenašajo skozi mentorstvo, delno delo, svetovanje, obrt, skupnostne storitve ali podjetništvo.

To ne pomeni podaljševanja dela za vse in ne pomeni zmanjševanja pravice do počitka po delovni dobi. Pomeni raziskovanje prostovoljnih in prilagodljivih oblik sodelovanja za tiste, ki si to želijo.

Japonska je za IDP zanimiv primer zato, ker se že dlje časa sooča z močnim staranjem in pomanjkanjem delovne sile ter hkrati preizkuša kombinacijo daljše aktivnosti starejših, tehnologije, avtomatizacije in reorganizacije dela. Slovenija ni Japonska; njihove izkušnje so primerjalni vir, ne načrt za kopiranje.

Kaj trdimo in česa ne

Delo 2035 ni program za poceni delo.

Kaj raziskujemo

  • kako se bodo spreminjale naloge in potrebna znanja;
  • kako povezati lokalne potrebe z lokalnimi sposobnostmi;
  • kako tehnologija dopolni človeka;
  • kako zmanjšati nepotrebne poti in odvisnost od ene lokacije dela;
  • kako ustvariti več možnosti za mikro podjetništvo in obrt;
  • kako vrednotiti delo, ki danes ostaja nevidno.

Česa ne predpostavljamo

  • da mora biti vsako družbeno koristno delo neplačano;
  • da prostovoljstvo nadomesti profesionalne javne storitve;
  • da AI ali roboti samodejno rešijo pomanjkanje delovne sile;
  • da je lokalna proizvodnja vedno cenejša ali boljša;
  • da mora vsak starejši človek delati dlje;
  • da bo ena oblika dela ustrezala vsem.
Odprta raziskovalna vprašanja

Kaj želimo skupaj ugotoviti

  1. Katere naloge bodo zaradi staranja prebivalstva in upokojevanja v Sloveniji do leta 2035 najtežje zapolnljive?
  2. Kolikšen del dela je mogoče opravljati bližje domu brez zmanjšanja produktivnosti in kakovosti?
  3. Katera lokalna opravila lahko postanejo vzdržna mikro podjetja ali dopolnilni viri prihodka?
  4. Kje lahko umetna inteligenca in avtomatizacija sprostita človeka za naloge, kjer je človeški stik pomembnejši?
  5. Kako prenesti znanje starejših obrtnikov in strokovnjakov na mlajše generacije, preden izgine iz lokalnega okolja?
  6. Katere naloge danes opravljamo na način, ki je drag predvsem zato, ker smo ga tako organizirali?
  7. Kako meriti neplačano oskrbo, sosedsko pomoč, mentorstvo in prostovoljstvo, ne da bi jih pretvorili v navidezno natančno denarno vrednost?
  8. Kje je meja med skupnostno pomočjo in delom, ki mora zaradi odgovornosti, varnosti in kakovosti ostati profesionalna storitev?
  9. Kako naj lokalni trg nalog prepreči zlorabe, nelojalno konkurenco in nadomeščanje rednih zaposlitev?
  10. Ali lahko kombinacija nižjih življenjskih stroškov in lokalnih virov prihodka poveča gospodarsko vzdržnost manjših krajev?
Javna pobuda

Slovenija je dovolj majhna, da lahko naredimo zemljevid dela prihodnosti skupaj.

Delo 2035 je odprto državljanom. Ne vabimo samo strokovnjakov. Vabimo ljudi, ki vsak dan vidijo nalogo, za katero sistem nima dobrega odgovora.

  • Državljani: pošljite nalogo, ki jo v vašem kraju nekdo mora opraviti, pa danes zanjo ni dobre rešitve.
  • Obrtniki in podjetniki: povejte, katerega dela imate preveč, katerega kadra ni in katera znanja izginjajo.
  • Starejši in upokojenci: povejte, katero znanje bi želeli predati naprej in pod kakšnimi pogoji bi želeli ostati aktivni.
  • Mladi: povejte, katere oblike dela vam omogočajo, da ostanete v svojem kraju, in katere vas od njega oddaljujejo.
  • Občine, šole, društva in zavodi: prijavite naloge, ki jih bo zaradi demografskih sprememb vedno težje zagotavljati.
  • Raziskovalci in kritiki: pomagajte nam pokazati, kje je metodologija šibka ali ideja napačna.

Pošljite predlog na info@demografskaprihodnost.si

Od podatka do pilota

Ista raziskovalna pot kot pri drugih področjih laboratorija

01

Podatek

Kaj dejansko vemo o delovni sili, staranju, poklicih, regionalnih razlikah in nalogah?

02

Odprti dialog

Delavci, podjetja, sindikati, obrtniki, občine, raziskovalci, starejši, mladi in uporabniki storitev za isto mizo.

03

Hipoteza

Katera sprememba organizacije dela bi lahko rešila konkreten problem in kako jo lahko ovržemo?

04

Pilot

Majhen preizkus v realnem okolju z jasnimi pravili, odgovornostmi in merili.

05

Meritev in prenos

Čas, strošek, kakovost, varnost, zadovoljstvo in učinek na ljudi. Kar deluje, poskusimo prenesti drugam.

Viri in metodološko pojasnilo

Osnovni viri

  1. SURS: Aktivno in neaktivno prebivalstvo, podrobni podatki, 2025. stat.si
  2. SURS: Delovno aktivno prebivalstvo, december 2025. stat.si
  3. UMAR: Jesenska napoved gospodarskih gibanj 2026. umar.gov.si
  4. UMAR: Kakovost življenja v Sloveniji – Poročilo o razvoju 2026. umar.gov.si
  5. European Labour Authority: Labour shortages and surpluses in Europe 2025, objavljeno 2026. ec.europa.eu
  6. Evropska komisija: Employment and Social Developments in Europe 2025. ec.europa.eu
  7. Evropska komisija: Future-oriented occupations in the EU, 2025. ec.europa.eu
  8. OECD: Artificial Intelligence and the Labour Market in Japan, 2025. oecd.org
  9. Inštitut za demografsko prihodnost: Bivalni laboratorij Slovenija 2035 in Slovenski dom 2035.

Delo 2035 je odprto raziskovalno področje Inštituta za demografsko prihodnost. Ni politični program, ni napoved prihodnjega trga dela in ni zagovor posamezne oblike zaposlitve ali tehnologije. Oznake »predlog«, »hipoteza« in »pilot« pomenijo, da rešitev še ni dokazana. Vsi piloti morajo spoštovati delovno, socialno, varnostno in drugo veljavno zakonodajo. Podatki in povezave so bili nazadnje preverjeni 29. septembra 2026.

Inštitut za demografsko prihodnostBivalni laboratorij Slovenija 2035 · Delo 2035 · odprto raziskovalno področje