Prihodnosti ne želimo samo napovedovati. Želimo jo preizkusiti.

Kaj je Bivalni laboratorij

Ne predstavljamo načrta Slovenije 2035. Gradimo prostor, v katerem ga je mogoče preveriti.

Bivalni laboratorij Slovenija 2035 ni nov projekt inštituta ob vseh drugih. Je skupni raziskovalni, povezovalni in eksperimentalni okvir, znotraj katerega Inštitut za demografsko prihodnost odpira vprašanja, povezuje znanje, gospodarstvo, občine in državljane ter postopoma razvija preverljive rešitve za dolgoročno demografsko odpornost Slovenije.

Zakaj »bivalni«

Izraz razumemo široko. Laboratorij ne raziskuje samo stanovanj, temveč pogoje življenja. Bivati pomeni imeti dom, imeti dostop do vode, imeti energijo, jesti, delati, se premikati, pripadati skupnosti, vzgajati otroke, skrbeti za starejše – in se tudi sam starati.

Zato je osrednje vprašanje laboratorija eno samo:

Kako beremo to stran

Vsaka trditev na tej strani in na vseh prihodnjih podstraneh laboratorija je označena z eno od osmih oznak. Namen sistema je preprost: hipoteza ne sme izgledati kot dokazano dejstvo, scenarij ne sme izgledati kot napoved, predlog ne sme izgledati kot uradna politika in interni koncept ne sme izgledati kot znanstveni konsenz.

• Podatek Preverljiv empirični podatek z navedenim virom in letom.
• Interpretacija Naša razlaga pomena podatka.
• Hipoteza Trditev, ki jo želimo preveriti in jo je mogoče ovreči.
• Scenarij Ena od možnih prihodnosti, ne napoved.
• Predlog Predlagana rešitev ali intervencija.
• Odprto vprašanje Neznanka, na katero trenutno nimamo odgovora.
• Pilot Rešitev, ki jo dejansko testiramo na terenu.
• Rezultat Izmerjen rezultat izvedenega pilota.

Zakaj zdaj

Težave prihodnosti niso razdeljene po ministrstvih. Tudi njihove rešitve ne bodo.

Slovenija in Evropa hkrati vstopata v tri procese, ki se med seboj prepletajo: manjše število rojstev, hitro staranje prebivalstva in obdobje velikih naložb v stanovanja, energijo in infrastrukturo. Vsak od teh procesov ima svoje ministrstvo, svoj proračun in svojo strategijo. Njihove posledice pa se seštevajo v istem gospodinjstvu.

Interpretacija Skoraj vsako peto stanovanje v državi ob zadnjem popisu ni bilo v uporabi, hkrati pa govorimo o stanovanjski krizi. To ne pomeni, da gradnja ni potrebna. Pomeni, da samo gradnja ni odgovor in da je treba hkrati gledati lokacijo, stroške obratovanja, dostopnost storitev in demografsko vzdržnost obstoječega stavbnega fonda.

Interpretacija Če se bo delež starejših povečeval, se ne spreminja samo zdravstvo in pokojninski sistem. Spreminjajo se tudi zahteve do stanovanj, prevoza, trgovin, javnih prostorov in dela. Prav zato teh vprašanj ne moremo obravnavati ločeno.

Osem teser demografske odpornosti

Osem področij, en sistem

Nobeno od teh področij ne obstaja izolirano. Bivanje vpliva na mobilnost. Mobilnost vpliva na stroške življenja in čas. Energija vpliva na bivanje, gospodarstvo in prehrano. Voda vpliva na hrano, naselja in podnebno odpornost. Delo vpliva na to, kje ljudje živijo. Skupnost vpliva na družine, otroke, starejše in osamljenost. Staranje prebivalstva spreminja vse našteto.

Presečišča

Vrednost laboratorija ni v osmih rešitvah. Je v njihovih presečiščih.

Če bi osem področij obravnavali kot osem ločenih projektov, bi dobili katalog. Zanima nas nasprotno: kje se rešitev enega problema dotakne drugega, kje si dva ukrepa nasprotujeta in kje en poseg zmanjša tri stroške hkrati.

Shema je konceptualna. Prikazuje razmerja, ki jih laboratorij obravnava, in ne izmerjenih vplivov.

Prvi razviti modul

Slovenski dom 2035

Slovenski dom 2035 je prvo področje laboratorija, ki ima izdelan javni koncept in objavljen teoretični okvir. Ostala področja so na tej poti šele na začetku. Prav zato ga uporabljamo kot vzorec za to, kako naj se razvijajo tudi druga.

Ključni koncepti, ki jih projekt prispeva celotnemu laboratoriju

• Obroči odpornosti. Mreža produktivnih satelitskih skupnosti ob obstoječih naseljih in infrastrukturi – ne neprekinjeno širjenje predmestja.
• Šest funkcionalnih načel. Naravni in ponovno uporabljeni materiali, pasivno ogrevanje in hlajenje, lastna proizvodnja elektrike, zajem vode, lokalno ravnanje s sivo vodo in pridelava hrane – prilagojeni slovenskemu podnebju, tradiciji, zakonodaji in varnostnim zahtevam.
• Tri ravni. Gospodinjstvo → skupnost → mesto. Ekonomika rešitve se bistveno spremeni glede na raven, na kateri jo uvedemo.
• Dvosmerni odnos mesto ↔ zaledje. Mesto daje trg, bolnišnice, šole, kulturo in specializirana delovna mesta; obroč vrača del hrane, energije, predelave, popravil, obrti, storitev in oskrbe.
• Celotni strošek življenja gospodinjstva (CSŽG). Namesto cene na kvadratni meter merimo bivanje, energijo, vodo, hrano, mobilnost, varstvo in oskrbo ter čas kot povezane komponente stroška življenja.
• Lokalna proizvodnja in možnost samozaposlitve. Enota, ki ne omogoča nobene proizvodne ali storitvene dejavnosti, ni del modela.
• Testiranje s pilotom. Prva enota je merilna in bivalna hkrati; merilna oprema je del investicije.

Odpri projekt Slovenski dom 2035

Krovna teoretična podlaga

Teorija prilagodljive demografije

Bivalni laboratorij je praktični laboratorij Teorije prilagodljive demografije (TAD). TAD raziskuje eno vprašanje: kako organizirati kakovostno, humano, varno in vzdržno življenje v družbi, ki se hkrati stara, prostorsko spreminja in se lahko dolgoročno demografsko krči?

TAD ne nadomešča demografije rasti in ne nasprotuje družinskim politikam. Gradi vzporedno vejo znanja o pogojih, mehanizmih in institucijah, ki omogočajo kakovostno življenje ob drugačni demografski strukturi.

Od podatka do pilota

Ista pot za vseh osem področij

Vsako področje laboratorija prehodi isto pot. Ta pot je hkrati obljuba javnosti: nobena rešitev ne preskoči koraka merjenja.

1. 01PodatekKaj dejansko vemo?
2. 02VprašanjeKaj iz podatka izhaja?
3. 03Odprti dialogKdo ima del znanja?
4. 04HipotezaKaj je vredno preveriti?
5. 05PilotKaj lahko testiramo?
6. 06MeritevKako vemo, ali je delovalo?
7. 07PopravekKaj smo se naučili?
8. 08PrenosKje še to deluje?

Pot ni enosmerna. Meritev pogosto vrne vprašanje nazaj na začetek, in to je normalen izid, ne neuspeh.

Odprti dialogi 2035

Inštitut ne organizira klasičnih konferenc, kjer strokovnjaki predstavijo zaključke. Vsak odprti dialog sledi istemu postopku v desetih korakih.

Kako merimo rezultate

Uspeh laboratorija ni število dogodkov

Če bi uspeh merili s številom objav, konferenc in omemb v medijih, bi laboratorij lahko deloval leta, ne da bi karkoli spremenil. Zato predlagamo kazalnike, ki merijo delo in ne vidnosti.

Slovenija kot živi laboratorij

Majhna država z veliko različnimi pogoji

Slovenija ni idealen pilotni prostor. Je pa lahko zelo uporaben. Na kratkih razdaljah ima Alpe, Kras, Panonsko nižino in obalo, urbana in izrazito ruralna območja, občine z nekaj sto in občine z več deset tisoč prebivalci ter razmeroma dobro podatkovno infrastrukturo in močno inženirsko tradicijo.

Interpretacija To pomeni, da je isto rešitev mogoče preizkusiti v več različnih pogojih, ne da bi zapustili državo – in da je rezultat zaradi tega bolj prenosljiv, ne manj.

1. 01Slovenijapilotna lokacija
2. 02Meritevtri leta podatkov
3. 03Izboljšavapopravek zasnove
4. 04Druge občineponovitev v drugih pogojih
5. 05Regijasosednje države
6. 06Evropski projektikonzorcij in prenos

Test slovenske uporabnosti

Za vsako evropsko, svetovno ali domačo rešitev, ki jo laboratorij obravnava, postavimo isti niz vprašanj. Namen ni zavrniti tujih rešitev, temveč preveriti, kaj je treba prilagoditi.

Zaključek tega testa je vedno eden od treh: nekaj rešitev bomo prevzeli, nekaj prilagodili, nekaj razvili sami.

Koga vabimo

Ne iščemo enega človeka z vsemi odgovori. Iščemo ljudi, ki poznajo del odgovora.

Kaj se dogaja v laboratoriju

Statusna plošča osmih področij

Tabela prikazuje dejansko stanje, ne načrtovanega. Kjer podatka še ni, to piše.

Časovni horizont

2035 ni konec. Je kontrolna točka.

Laboratorij dela na treh časovnih obzorjih hkrati. Kratko obzorje daje rezultate, dolgo pa smisel.

Dolgoročne projekcije so odvisne od predpostavk o rodnosti, umrljivosti in migracijah. Čim daljše je obzorje in čim manjša je enota opazovanja, tem širši mora biti prikazani razpon negotovosti.

Izhodišče

Zakaj sploh postavljamo tako široko vprašanje

Iz tega izhaja delovna domneva celotnega laboratorija: morda največja inovacija ni nova tehnologija, ampak to, da probleme prvič postavimo za isto mizo.

Prijavnica

Oddajte idejo, vprašanje ali ponudbo znanja

Obrazec je namenoma kratek. Podrobnosti se dogovorimo v pogovoru. Vsak prispevek bomo pregledali in se oglasili, kadar bo smiselno nadaljnje sodelovanje.

Viri in metodološko pojasnilo

Kaj trdimo, česa ne trdimo in od kod so podatki

Metodološka pravila te strani

• Vsak podatek je naveden z virom in letom. Kjer podatka nimamo, to piše.
• Ločujemo med opisnim izrekanjem in vrednotenjem. Vrednotenje pripada javnosti in demokratično izvoljenim institucijam.
• Projekcije so označene kot scenariji in nikoli predstavljene kot napovedi.
• Tehnologije ločujemo na danes izvedljive, pilotno razvojne in raziskovalni horizont. Teh treh kategorij ne mešamo.
• Zdravstvene trditve obravnavamo posebej previdno in jih objavimo samo z virom primarne institucije.
• Inštitut ne zastopa nobene politične opcije in ne nastopa v vlogi lastnika skupnega družbenega vprašanja.

Osnovni viri

Ta stran je odprta raziskovalna platforma Inštituta za demografsko prihodnost. Ni program politične stranke, ni katalog dokončnih rešitev, ni promocija posamezne tehnologije in ni napoved. Predlagani koncepti, sheme in kazalniki so raziskovalno gradivo inštituta in ne uradna politika katerekoli institucije.