Proračun je vedno tudi pogodba med generacijami
Državni zbor je 1. oktobra sprejel rebalans državnega proračuna za leto 2026. Po uradnih podatkih Ministrstva za finance je načrtovanih 16,5 milijarde evrov prihodkov, 18,8 milijarde evrov odhodkov in največ 2,2 milijarde evrov primanjkljaja oziroma 2,9 % bruto domačega proizvoda.
To so velike številke, vendar same ne odgovorijo na demografsko vprašanje. Ne povedo, ali javna poraba mladim skrajšuje pot do samostojnosti, družinam olajšuje usklajevanje dela in skrbi, starejšim zagotavlja dostopno oskrbo ali občinam pomaga ohraniti storitve tam, kjer se prebivalstvo zmanjšuje.
Kaj je z rebalansom uradno potrjeno?
Uradna objava ob sprejemu rebalansa izpostavlja tri večje spremembe. Zaradi časovno omejenega črpanja se sredstva za proračunski sklad Načrta za okrevanje in odpornost povečujejo za 320 milijonov evrov. Obrambni izdatki se povečujejo za 296 milijonov evrov, na 2,03 % BDP. Povprečnina občinam se zvišuje z 835 na 845 evrov na prebivalca.
Vlada kot dodatne razloge navaja tudi zakonske obveznosti zaradi zimskega regresa, dviga minimalne plače in sprememb pri plačah javnih uslužbencev v tujini. To so pomembne fiskalne informacije. Niso pa še demografska presoja učinkov.
Podatek, ki pokaže pritisk preteklih odločitev
V trenutno objavljenem sprejetem proračunu za leto 2026 znašajo načrtovani izdatki za servisiranje obresti domačega in tujega dolga skupaj 922,8 milijona evrov. Postavka »Družinski prejemki in starševska nadomestila« znaša 694,3 milijona evrov. Obresti so torej za približno 228,5 milijona evrov oziroma 33 % višje. Razlika je izračun IDP na podlagi uradnih proračunskih vrstic.
Primerjava ne pomeni, da so obresti prostovoljna ali nepotrebna poraba, niti da ena sama proračunska vrstica zajema vse ukrepe za družine. Obresti so pogodbena obveznost države; podpora družinam pa je razpršena tudi po drugih programih. Primerjava pokaže nekaj drugega: preteklo zadolževanje neposredno zmanjšuje manevrski prostor za sedanje in prihodnje politike.
V javni objavi uporabljamo trenutno objavljeno vrednost primarnega vira: uradni splošni del sprejetega proračuna za leto 2026 na kontu 4111 izkazuje 694.314.996 evrov.
Zakaj običajna proračunska razdelitev ne pokaže generacijskega učinka?
Proračun je urejen po uporabnikih, politikah, programih in ekonomskih namenih. To je nujno za izvrševanje in nadzor, vendar ena sama življenjska odločitev pogosto prečka več resorjev. Odločitev mladega para za otroka je lahko hkrati povezana s stanovanjem, zaposlitvijo, vrtcem, prevozom, zdravjem, davki in občinskimi storitvami.
Samostojnost mladih
Ali poraba skrajšuje pot do stanovanja, stabilnega dela in samostojnega gospodinjstva?
Družine in skrb
Ali zmanjšuje časovno, finančno in organizacijsko breme staršev ter neformalnih oskrbovalcev?
Dolgoživa družba
Ali pravočasno gradi kadre in storitve za zdravstvo, oskrbo in aktivno staranje?
Prostorska dostopnost
Ali občinam pomaga ohraniti šolo, prevoz, zdravnika in oskrbo tam, kjer se prebivalstvo stara ali krči?
Brez takšne povezave je mogoče povečati več posameznih postavk, ne da bi se življenjska pot prebivalca dejansko izboljšala. Demografska politika zato ni le vprašanje višine sredstev. Je vprašanje, ali se različni ukrepi ob pravem času srečajo pri istem človeku.
Opozorilo Fiskalnega sveta je tudi demografsko opozorilo
Fiskalni svet je ob predlogu rebalansa ocenil, da neto izdatki v letu 2026 rastejo za približno 8 %, medtem ko je dovoljena rast 4,4 %, ter da rebalans ne vsebuje ukrepov za trajno izboljšanje javnofinančnega položaja. To je ocena neodvisnega fiskalnega organa, ne ugotovitev IDP.
Za demografsko prihodnost je pomembna zato, ker so stanovanja, vrtci, šolska mreža, zdravstvo, dolgotrajna oskrba in kadrovske politike večletne obveznosti. Začnejo delovati šele, ko so stabilne dovolj dolgo, da jim ljudje lahko zaupajo. Enkratni dodatki lahko kratkoročno omilijo težavo, ne morejo pa nadomestiti trajne zmogljivosti.
Enaka številka na prebivalca ne pomeni enakega demografskega položaja
Zvišanje povprečnine na 845 evrov je za občine pomembno. Toda podatek na prebivalca sam po sebi ne pokaže, kako različni so njihovi stroški. Hitra rast primestne občine lahko zahteva nov vrtec in šolo; starajoča se razpršena občina pa potrebuje dostopen prevoz, pomoč na domu in ohranjanje storitev za manjše število prebivalcev na večjem območju.
IDP zato predlaga, da se ob občinskem financiranju redno prikažejo tudi starostna struktura, razpršenost poselitve, sprememba števila prebivalcev, dostopnost ključnih storitev in projekcija potreb. To ne pomeni avtomatične spremembe formule. Pomeni, da mora biti demografsko breme vidno pred odločitvijo.
Kaj se zgodi, če demografskega učinka ne merimo?
Proračun se lahko izvrši po načrtu, ne da bi vedeli, ali so se družinam, mladim ali starejšim dejansko skrajšale poti do storitev.
Začasni ukrepi se lahko ponavljajo, medtem ko primanjkuje stanovanj, kadrov in lokalnih zmogljivosti, ki potrebujejo stabilno večletno financiranje.
Manjše generacije vstopijo na trg dela, večje starejše generacije potrebujejo več podpore, stroški dolga pa tekmujejo z nujnimi prilagoditvami sistemov.
Pet predlogov IDP za proračuna 2027 in 2028
- Demografska priloga proračuna. Za ključne ukrepe naj pokaže, na katere starostne skupine vplivajo, kakšen problem rešujejo in v kakšnem času naj bi bil učinek viden.
- Medgeneracijska bilanca. Na enem mestu naj primerja dolgoročne obveznosti, stroške dolga ter naložbe v otroke, mlade, stanovanja, kadre in prilagajanje staranju.
- Merjenje poti do rezultata. Pri stanovanjih naj se ne meri samo število enot, ampak čas do vselitve in dostopnost; pri oskrbi ne samo odločbe, ampak čas do prve storitve.
- Večletna zaščita ključnih zmogljivosti. Programi, od katerih so odvisne življenjske odločitve ljudi, potrebujejo predvidljivo financiranje in jasna merila uspeha.
- Demografski preizkus občinskih učinkov. Večje spremembe naj pokažejo, kako vplivajo na rastoče, starajoče se, obmejne in prostorsko razpršene občine.
Pogled IDP: cilj ni več denarja za vsako postavko
Cilj je, da Slovenija za vsak večji evro javne porabe ve, kateri življenjski problem rešuje, za koga, v kakšnem času in kako bo rezultat preverila. Demografska presoja ni nova blagajna. Je boljši način odločanja o obstoječem denarju.
Proračun prihodnosti je tisti, ki poveže resorje z življenjem
Rebalans 2026 je mogoče braniti ali kritizirati iz več političnih in ekonomskih smeri. Naloga IDP ni, da se postavi v eno od njih. Naša naloga je opozoriti na vprašanje, ki v proračunskih tabelah ostaja skrito: ali današnje prerazporeditve povečujejo sposobnost Slovenije, da bo tudi čez desetletje zagotavljala kakovostno življenje vsem generacijam.
Če tega ne merimo, lahko porabimo več in še vedno ne vemo, ali smo postali bolj pripravljeni. Če pa proračun povežemo z življenjskimi prehodi, dostopnostjo storitev in dolgoročnimi zmogljivostmi, postane javni denar več kot letni načrt. Postane orodje demografske odpornosti.
Oglejte si Bivalni laboratorij Slovenija 2035
IDP razvija odprt raziskovalni okvir, ki povezuje bivanje, delo, mobilnost, dolgoživost, skupnost in javne storitve. Njegov namen je preverjati, kako se posamezne politike srečajo v resničnem življenju ljudi in občin.
Odprite Bivalni laboratorij →Viri in metodološka podlaga: Ministrstvo za finance, »Državni zbor sprejel rebalans državnega proračuna za leto 2026«, 1. oktober 2026; Ministrstvo za finance, sprejeti proračun Republike Slovenije za leto 2026 z uradnimi prilogami; Splošni del sprejetega proračuna 2026; Posebni del sprejetega proračuna 2026; Fiskalni svet, Ocena Predloga rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2026, 28. september 2026. Viri preverjeni 8. oktobra 2026. Primerjava obresti in družinskih prejemkov uporablja uradne vrstice sprejetega proračuna, razlika 228,5 milijona evrov in približno 33 % pa sta izračuna IDP. Vse razlage demografskih posledic in priporočila so avtorska analiza Inštituta za demografsko prihodnost.