Uradni podatki povedo veliko. Ne povedo pa vsega.
Vemo, koliko ljudi živi v posamezni regiji in kako hitro se prebivalstvo stara. Težje pa izmerimo, koliko časa ljudje namenjajo neplačani oskrbi bližnjih, kako obveznosti vplivajo na njihovo zdravje in delo ter ali imajo družine v svojem okolju podporo, ki jo dejansko potrebujejo.
Prav te izkušnje pogosto ostanejo skrite za statističnimi povprečji. Brez njih težko razumemo, kako demografske spremembe vplivajo na vsakdanje življenje različnih generacij.
Zato začenjamo raziskavo Zdravje generacij Slovenije
Inštitut za demografsko prihodnost vabi polnoletne prebivalce Slovenije k sodelovanju v odprti spletni raziskavi o samooceni zdravja, neformalni oskrbi, pogojih družinskega življenja, dostopnosti storitev in medgeneracijski pomoči.
Anketa traja približno 5 minut. Ne zahteva imena, e-pošte, telefonske številke ali natančnega naslova. Sodelovanje je prostovoljno, neobvezna vprašanja je mogoče preskočiti, rezultati pa bodo objavljeni samo v združeni obliki.
Vaša izkušnja šteje
Ne zato, ker predstavlja vse prebivalce Slovenije, temveč zato, ker pomaga odkriti vprašanja in vzorce, ki jih moramo bolje raziskati.
Sodelujte v raziskaviKaj želimo bolje razumeti?
Raziskava povezuje več področij, ki jih običajno obravnavamo ločeno: zdravje, neformalno oskrbo, delo, stanovanjske pogoje, podporo družinam in pomoč med generacijami. Cilj je preveriti, kje se potrebe kopičijo in katere skupine se srečujejo z največ ovirami.
Pomembna metodološka omejitev
Gre za začetni odprti, neverjetnostni spletni val. Rezultatov zato ne bomo predstavljali kot reprezentativnih za Slovenijo ali posamezno regijo. Za takšne ocene so potrebni nadzorovano pridobivanje sodelujočih, ustrezen vzorec in uteževanje. Ta transparentnost je bistven del odgovornega raziskovanja.
Pogled IDP
Demografska prihodnost ni odvisna samo od rojstev, smrti in selitev. Odvisna je tudi od tega, ali imajo ljudje dovolj podpore, ko skrbijo za otroke, starše ali druge bližnje, ter ali javne storitve sledijo resničnim potrebam prebivalstva.
Če želimo načrtovati bolj odporne skupnosti, moramo poleg uradnih kazalnikov razumeti tudi vsakdanje izkušnje ljudi. Razumevanje demografskih trendov je prvi korak k odgovornemu načrtovanju prihodnosti.

