Kaj dejansko kažejo uradni podatki?
Po podatkih Mestne občine Ljubljana bo v šolskem letu 2026/2027 v 23 javnih vrtcih vključenih 11.667 otrok. To je 614 manj kot v tekočem šolskem letu, ko jih je bilo 12.281. Dejavnost bo potekala v 722 oddelkih oziroma v 17 oddelkih manj.
V 46 javnih osnovnih šolah bo predvidoma 23.819 učencev, kar je 678 manj kot leto prej. Šole načrtujejo 1.083 oddelkov oziroma 20 manj. V prvi razred bo vstopilo 2.446 otrok — 71 manj kot v preteklem šolskem letu — v 114 oddelkih.
Je razlog samo manj rojstev?
Ne. Število rojstev je temeljni dejavnik velikosti generacije, vendar ni edini. Podatki SURS kažejo, da se je število živorojenih v občini Ljubljana zmanjšalo z 2.726 leta 2018 na 2.232 leta 2023, nato pa se je v letih 2024 in 2025 nekoliko povečalo, na 2.345 oziroma 2.358. Ta trend je skladen z manjšanjem mlajših generacij, vendar neposredna primerjava z vpisom zahteva previdnost.
Na število otrok v posameznem vrtcu ali šoli vplivajo tudi priseljevanje in odseljevanje družin, prepisi med šolskimi okoliši, vključevanje v zasebne vrtce in šole, starost ob vstopu v vrtec ter odlog začetka šolanja. MOL za leto 2026/2027 napoveduje, da bo delež odloženih vpisov znašal 18,1 % od vseh rojenih; pred dvanajstimi leti je bil 5,6 %.
Pogled IDP: signal za načrtovanje, ne razlog za prehitre reze
Zmanjšanje števila otrok je dovolj izrazito, da ga morajo občina, izobraževalni zavodi in država vključiti v dolgoročno načrtovanje. Ni pa dovolj, da bi samo na podlagi enega šolskega leta sklepali o trajnem presežku zmogljivosti.
Demografske spremembe niso enakomerno razporejene. Posamezne četrti lahko zaradi novih stanovanj, selitev družin ali sprememb šolskih okolišev še vedno beležijo rast, čeprav mestno povprečje pada. Poleg tega MOL opozarja na večji delež otrok s posebnimi potrebami, kar lahko zahteva manjše oddelke, dodatne prostore in več strokovne podpore.
Kaj to pomeni za prihodnost?
Prva posledica je organizacijska: manj otrok lahko pomeni manj oddelkov, drugačno razporeditev kadrov in večjo potrebo po prilagajanju mreže zavodov. Toda proste zmogljivosti so lahko tudi razvojna priložnost — za manjše skupine, boljše prostorske pogoje, razvojne oddelke, dodatno strokovno pomoč in programe vključevanja.
Druga posledica je dolgoročna. Manjše osnovnošolske generacije bodo čez približno desetletje vstopile v srednje šole, nato v visoko šolstvo in na trg dela. Današnje lokalne spremembe so zato zgodnji kazalnik prihodnjih potreb po učiteljih, programih, infrastrukturi in delovni sili.
Ključno vprašanje ni samo, koliko otrok je manj
Pomembneje je vedeti, kje se število otrok zmanjšuje, kateri dejavniki spremembo povzročajo in ali gre za začasen premik ali trajnejši trend. Odgovorno načrtovanje zahteva spremljanje po starosti, četrtih in šolskih okoliših ter povezovanje podatkov o rojstvih, selitvah, odlogih in dejanskem vpisu.
Podatki za Ljubljano so demografski signal. Pravi odgovor nanj niso hitre in nepovratne odločitve, temveč prilagodljivo upravljanje javnih zmogljivosti ter redno preverjanje, ali se napovedi tudi uresničujejo.
Mestna občina Ljubljana, Novo šolsko leto je tu, 25. avgust 2026 — podatki o vpisu, oddelkih in odlogih so napovedi oziroma stanje na datume, navedene v objavi MOL; podatki ne vključujejo Centra Janeza Levca Ljubljana, kjer vpis še poteka.
Statistični urad Republike Slovenije, tabela 05J2014S: Osnovni podatki o živorojenih po občinah, zadnja razpoložljiva leta 2018–2025.
Analiza ločuje med opaženim zmanjšanjem vpisa in možnimi razlagami. Iz predstavljenih podatkov ni mogoče določiti prispevka posameznega vzroka brez dodatne kohortne in prostorske analize.

