← NAZAJ NA DOMAČO STRAN
Inštitut za demografsko prihodnost › Aktualno › Analiza Eurostatovih podatkov
Osvetljena stanovanja evropskega mesta in naslov 76,6 odstotka gospodinjstev v EU je brez otrok z uradnim znakom Inštituta za demografsko prihodnost

Nova analiza IDP · gospodinjstva, družina in demografski prehod

76,6 % gospodinjstev v EU je brez otrok: kaj ta podatek zares pove — in česa ne

Novi Eurostatov podatek je močan, vendar ga je mogoče hitro napačno razumeti. Ne pomeni, da je 76,6 odstotka Evropejcev brez otrok. Pomeni, da v tolikšnem deležu zasebnih gospodinjstev ne živi oseba, mlajša od 18 let. Razlika je bistvena.

21. november 2026 · Inštitut za demografsko prihodnost · 10 minut branja

Za številko 76,6 odstotka ni ena sama zgodba. V njej so mladi, ki živijo sami, pari pred rojstvom prvega otroka, starejši zakonci, katerih odrasli otroci so se odselili, ljudje po razvezi ter številne druge oblike bivanja. Zato tega podatka ne smemo spremeniti v hitro sodbo o tem, koliko ljudi »noče otrok«.

Eurostat je 20. novembra objavil, da je bilo leta 2025 v Evropski uniji 76,6 odstotka zasebnih gospodinjstev brez otrok, kot jih opredeljuje uporabljena statistika. Delež gospodinjstev z otroki se je v petnajstih letih zmanjšal s 26,9 odstotka leta 2010 na 23,3 odstotka leta 2025.

Najpomembnejša razlika

Statistika govori o sestavi gospodinjstev, ne o deležu ljudi brez otrok. Družina z dvema staršema in dvema otrokoma šteje kot eno gospodinjstvo; štirje odrasli, ki živijo vsak zase, pa kot štiri gospodinjstva.

Petnajst let postopnega premika

Trend ni nastal v enem letu. Eurostatov časovni niz kaže postopen, vendar vztrajen premik. Gospodinjstev z mladoletnimi člani je bilo med vsemi zasebnimi gospodinjstvi vse manj.

26,9 %2010
25,9 %2015
25,0 %2020
23,3 %2025

Hkrati se spreminja struktura gospodinjstev. Delež gospodinjstev ene odrasle osebe brez otrok se je po objavljenih podatkih povečal s 33,6 odstotka leta 2015 na 37,5 odstotka leta 2025. Pari z otroki so leta 2025 predstavljali 14,7 odstotka vseh gospodinjstev, enostarševska gospodinjstva pa 3,0 odstotka.

Kaj v tej statistiki pomeni »otrok«?

Eurostat v tej objavi kot otroka upošteva člana gospodinjstva, mlajšega od 18 let. Odrasel sin ali hči, ki še živi pri starših, zato v tej razvrstitvi ni več otrok. Podatki temeljijo na Anketi o delovni sili in zajemajo zasebna gospodinjstva, ne pa kolektivnih oblik bivanja, kot so domovi, internati in bolnišnice.

Zakaj je delež gospodinjstev brez otrok tako visok?

Najprej zaradi življenjskega poteka. Vsak človek del življenja praviloma preživi v gospodinjstvu brez mladoletnega otroka: pred starševstvom, po odselitvi odraslih otrok ali v starosti. Daljša življenjska doba pomeni tudi več let po tem, ko otroci zapustijo skupni dom.

Drugi del razlage je rast samostojnega bivanja. Več ljudi živi samih, kar povečuje število gospodinjstev brez otrok, tudi kadar imajo odrasle otroke drugje. Tretji del so poznejši življenjski prehodi: daljše izobraževanje, negotove zaposlitve, draga stanovanja in poznejše oblikovanje stabilnega partnerstva podaljšujejo čas pred rojstvom prvega otroka.

Pomemben je tudi dolgoročni upad rojstev. Manjše rojstne generacije pomenijo manj gospodinjstev, v katerih v določenem trenutku živijo mladoletni otroci. Toda rodnost je samo eden od vzrokov. Podatek je rezultat staranja, bivanjskih vzorcev, družinskih prehodov, migracij in sestave prebivalstva.

Kaj kažejo podatki za Slovenijo?

Po izračunu IDP iz števila gospodinjstev v isti Eurostatovi podatkovni tabeli je bilo leta 2025 v Sloveniji približno 215,8 tisoč od 868,9 tisoč zasebnih gospodinjstev z vsaj enim članom, mlajšim od 18 let. To je približno 24,8 odstotka, nekoliko več od povprečja EU, ki znaša 23,3 odstotka.

Leta 2010 je izračunani slovenski delež znašal približno 27,1 odstotka. Tudi v Sloveniji je torej smer spremembe podobna, vendar nacionalni rezultat ni popolnoma enak povprečju Unije. Ker so osnovni podatki objavljeni v tisočih in zaokroženi, sta slovenska deleža izračuna IDP in ju je treba brati kot približka.

Slovenija ni samo manjša različica povprečja EU

Na razmere vplivajo naš stanovanjski trg, pozno odseljevanje mladih, regionalne razlike, migracije in velikost posameznih generacij. Nacionalni odziv mora zato temeljiti na slovenskih življenjskih poteh, ne le na evropskem povprečju.

Zakaj sestava gospodinjstev spreminja javne sisteme?

Stanovanja

Več enočlanskih in manjših gospodinjstev pomeni, da enako število ljudi potrebuje več ločenih stanovanjskih enot. Pritisk na stanovanjski fond zato lahko raste tudi brez hitre rasti prebivalstva. Država, ki spremlja samo število prebivalcev, lahko podceni dejanske bivanjske potrebe.

Lokalne storitve

Manj gospodinjstev z otroki ne pomeni, da so potrebe povsod manjše. V enem naselju lahko šola izgublja učence, v hitro rastočem primestnem območju pa jih primanjkuje prostora. Odločilna postajata lokalna razporeditev in pravočasno načrtovanje.

Oskrba in medgeneracijska pomoč

Več ljudi, ki živijo sami, povečuje pomen dostopne oskrbe, javnega prevoza in povezovanja skupnosti. Gospodinjstvo brez otrok ni nujno gospodinjstvo brez družine, vendar je vsakodnevna pomoč pogosto prostorsko oddaljena.

Trg dela in javne finance

Manjše mlade generacije bodo z zamikom vstopile v srednje šole, na fakultete in trg dela. Hkrati bo večji del javnih storitev usmerjen v dolgoživost in staranje. Prilagajanje zato ne sme biti samo krčenje, temveč premišljeno preoblikovanje zmogljivosti.

Pogled IDP: demografijo moramo meriti skozi življenjske prehode

Javna razprava se pogosto ustavi pri letnem številu rojstev. To je pomemben kazalnik, vendar ne pojasni, kako ljudje pridejo do trenutka, ko lahko oblikujejo družino, niti kako živijo po odselitvi otrok. Podatek o gospodinjstvih pokaže širšo sliko: koliko ljudi živi samih, kdaj se mladi osamosvajajo in kako dolgo traja obdobje skupnega življenja z mladoletnimi otroki.

Za demografsko politiko to pomeni, da mora povezati stanovanja, trg dela, vrtce, šole, zdravstvo, dolgotrajno oskrbo in regionalni razvoj. Ukrep, ki obravnava samo en del življenjske poti, težko spremeni celoto.

Številka 76,6 odstotka zato ni razlog za senzacionalizem. Je opozorilo, da se osnovna enota vsakdanjega življenja — gospodinjstvo — spreminja. Javne politike, gospodarstvo in lokalne skupnosti bodo učinkovite le, če bodo to spremembo razumele dovolj zgodaj.

Podatki dobijo pomen šele v kontekstu

Odprite raziskavo IDP o času med osamosvajanjem, partnerstvom in rojstvom prvega otroka v Sloveniji.

Odprite raziskavo

Viri in metodološka opomba

  1. Eurostat: 76.6% of EU households do not have children, objavljeno 20. novembra 2026.
  2. Eurostat Data Browser: Private households by household composition.
  3. Eurostat: metodološko pojasnilo EU-LFS.

Vsebina in povezave preverjene 21. novembra 2026. Slovenska deleža sta izračuna IDP iz objavljenih, zaokroženih vrednosti Eurostata. Članek je analitično pojasnilo in ne napoved vedenja posameznikov.