Ključ ni samo v vratih novega stanovanja
Selitev od staršev je pogosto predstavljena kot zasebna odločitev: nekdo želi oditi prej, drugi pozneje. Toda ko se enak vzorec ponavlja pri veliki večini generacije, ne govori več samo o osebnih navadah. Govori o pogojih, v katerih mladi študirajo, vstopajo na trg dela, iščejo stanovanje, oblikujejo partnerstva in načrtujejo prihodnost.
Po podatkih za leto 2025 mladi v Sloveniji starševski dom zapustijo povprečno pri 28,8 leta. Povprečje Evropske unije je 26,3 leta. Slovenska pot do stanovanjskega osamosvajanja je tako v povprečju daljša za 2,5 leta.
Skoraj štirje od petih mladih še živijo s starši
Leta 2025 je v Sloveniji z vsaj enim staršem živelo 79,9 % mladih med 16. in 29. letom. V Evropski uniji je bil ta delež 68,5 %. Razlika 11,4 odstotne točke Slovenijo uvršča med okolja, kjer skupno bivanje mladih in staršev ostaja izraziteje prisotno.
Ta podatek sam po sebi ne pove, ali je skupno bivanje izbira, pomoč med generacijami ali posledica pomanjkanja dosegljivih možnosti. V enem gospodinjstvu se lahko skrivajo zelo različne zgodbe: študent, ki še ni vstopil na trg dela; zaposlena oseba, ki varčuje za polog; mlad par brez dostopnega najema; ali družina, ki ji večgeneracijsko bivanje ustreza.
Osamosvojitev ni en dogodek, temveč zaporedje pragov
Odselitev običajno zahteva več stvari hkrati. Mladi potrebujejo dovolj reden dohodek, dosegljivo stanovanje, začetno rezervo in občutek, da bodo mesečne obveznosti zmogli tudi po nepričakovanem strošku. Zato se pot do samostojnosti ne začne z izbiro stanovanja, temveč precej prej.
- Dohodkovni prag: prvi dovolj stabilen prihodek za redne mesečne obveznosti.
- Stanovanjski prag: najemnina ali druga oblika bivanja, ki ne porabi nevzdržnega dela proračuna.
- Varnostni prag: denar za varščino, selitev, opremo in nepredvidene stroške.
- Življenjski prag: odločitev, ali kraj bivanja podpira delo, partnerstvo, družino in vsakdanje obveznosti.
Majhen premik še ni preobrat
Leta 2024 je ocenjena starost odselitve v Sloveniji znašala 28,9 leta, leto pozneje pa 28,8 leta. Znižanje za desetinko leta je dobro zabeležiti, vendar iz ene majhne medletne spremembe še ne moremo sklepati, da se je položaj mladih sistemsko izboljšal. Za tak sklep potrebujemo daljši niz podatkov in spremljanje dejanskih stanovanjskih ter dohodkovnih pogojev.
Zakaj je to demografsko vprašanje
Stanovanjska samostojnost je eden izmed življenjskih prehodov, ob katerih se spreminjajo možnosti za oblikovanje lastnega gospodinjstva, skupno življenje s partnerjem in načrtovanje družine. Če se vsi ti koraki pomikajo v poznejša leta, se lahko skrajša tudi čas, ki ostane za naslednje življenjske odločitve.
To ne pomeni, da lahko iz starosti odselitve neposredno napovemo rojstvo otrok ali družinske načrte posameznika. Povezava ni enostavna in podatek ne dokazuje vzročnosti. Pomeni pa, da stanovanjske politike, trg dela, dostopnost prevoza in regionalni razvoj niso ločeni od demografije. Skupaj oblikujejo prostor, v katerem mladi sprejemajo najpomembnejše življenjske odločitve.
Tri razlage, ki so preveč preproste
»Mladi so premalo samostojni.« Takšna oznaka odgovornost prenese na posameznika, ne da bi preverila razmerje med prihodki in stroški bivanja.
»Vsi ostajajo doma zaradi dragih stanovanj.« Stanovanja so pomemben dejavnik, niso pa edini. Na odselitev vplivajo tudi trajanje izobraževanja, oblika zaposlitve, partnerstvo, kraj dela, prevoz in družinski dogovori.
»Poznejša odselitev je vedno slaba.« Večgeneracijsko bivanje je lahko zavestna in koristna ureditev. Težava nastane, kadar mladi nimajo realne izbire med ostankom in odhodom.
Pogled IDP: meriti moramo možnost izbire
Za resno razumevanje samostojnosti ni dovolj spremljati samo povprečne starosti. Slovenija potrebuje tudi jasnejše spremljanje časa do prve stabilne zaposlitve, dostopnosti najema glede na lokalne prihodke, stanovanjskih stroškov mladih gospodinjstev, regionalnih razlik in deleža mladih, ki doma ostajajo zaradi finančnih omejitev.
Najboljši rezultat ni, da bi vsi odšli od doma pri isti starosti. Cilj je, da mlademu človeku odločitve ne narekuje pomanjkanje možnosti. Prava samostojnost obstaja takrat, ko je odhod izvedljiva izbira, ne privilegij.
Pred selitvijo preverite celoten proračun
Najemnina je samo ena vrstica. Zato je IDP pripravil brezplačno orodje Na svoje, v katerem lahko primerjate do tri možnosti bivanja, preverite mesečne izdatke, ocenite začetni znesek za selitev in ločite nujno rezervo od denarja za opremo.
Orodje ne odloča namesto uporabnika. Pomaga pa, da se vprašanje »Ali si to lahko privoščim?« spremeni v pregled konkretnih številk.
Preveri svoj načrt v orodju Na svoje →Viri in metodološka podlaga: Eurostat, When do young people leave the parental home?, 15. september 2026; SURS, Mednarodni dan mladih, podatki za leto 2025. Izračuna razlik 2,5 leta in 11,4 odstotne točke je IDP pripravil iz navedenih uradnih vrednosti. Interpretacije in poudarki so avtorska analiza Inštituta za demografsko prihodnost. Preverjeno 17. septembra 2026.