Inštitut za demografsko prihodnost objavlja zbirko štirih dokumentov o demografski odpornosti Slovenske Istre. Osrednja ugotovitev: v vseh štirih istrskih občinah je leta 2024 umrlo več ljudi, kot se jih je rodilo, skupno število prebivalcev pa je kljub temu naraslo - zaradi priseljevanja.
Raziskava zajema Mestno občino Koper, Občino Izola, Občino Piran in Občino Ankaran, ki so leta 2024 skupaj štele približno 92.206 prebivalcev. Naravno gibanje je bilo -369 ljudi, ocenjeni selitveni saldo +692, skupni prirast torej +323.
Na prvi pogled prebivalstvo raste. Pod površjem se prebivalstvo naravno ne obnavlja. To je bistvena razlika.
Obalno-kraška statistična regija je imela leta 2024 skupno stopnjo rodnosti 1,3 otroka na žensko, kar je najnižja vrednost med slovenskimi statističnimi regijami. Med štirimi občinami so razlike velike: Koper je demografsko najmlajši in najstabilnejši pol, Piran pa ima z indeksom staranja 228,2 najvišji delež starejših glede na število otrok.
Roki, ki padejo v naslednji mandat
Raziskava posebej opozarja na zgostitev odločitev v obdobju 2026-2030. Vse štiri istrske občine so med 14 slovenskimi občinami z visokim tveganjem negativnih vplivov kratkotrajnega oddajanja stanovanj; do 31. oktobra 2026 lahko vsaka določi lastno omejitev med 30 in 270 dni za leto 2027, sicer velja privzetih 60 dni.
Ta rok pade približno dva tedna pred lokalnimi volitvami 15. novembra 2026, kar pomeni, da o pravilih za prvo leto naslednjega mandata odločajo sedanji občinski sveti.
Zakonski rok za sprejem prvega Regionalnega prostorskega plana Obalno-Kraške razvojne regije je 1. januar 2028. Plan vključuje urbanistično zasnovo širšega mestnega območja Slovenske Istre - torej dokument, ki štiri občine prvič obravnava kot en prostor. Sprejeli ga bodo organi, izvoljeni novembra 2026.
Prostorski akti se ne spreminjajo vsake štiri leta, zato bodo odločitve iz tega plana po oceni inštituta oblikovale prostor Slovenske Istre bistveno dlje kot en mandat.
Štirje dokumenti
- Dokument 1 Demografski paradoks Slovenske IstreTemeljna raziskava: demografska slika, projekcije, staranje, zdravstvo, stanovanja, energija, voda, regionalizacija in scenariji do leta 2070.
- Dokument 2 Mandat, ki odloča o letu 2050Nadstrankarsko gradivo ob lokalnih volitvah 2026 z enajstimi vprašanji za vse kandidate in predlogom Istrskega dogovora o demografski odpornosti 2050.
- Dokument 3 Manj odvisni, ne zaprtiPredlog za zmanjšanje kritičnih odvisnosti pri hrani, energiji, vodi, bivanju, materialih, transportu in digitalni infrastrukturi.
- Dokument 4 Trgi, ki še nimajo ponudnikaEkonomske priložnosti demografske prihodnosti: pet ekonomij, presojenih z istimi sedmimi vprašanji o kupcu, ponudniku, znanjih in izvoznem potencialu.
Kaj ostaja neznano
Inštitut ob objavi izrecno navaja tudi vrzeli. Za štiri istrske občine javno ni na voljo zanesljivih podatkov o stopnji rodnosti po posameznih občinah, o strukturi priseljevanja in odseljevanja ter o tem, koliko ljudi v turističnih jedrih dejansko živi celo leto.
Med konkretnimi manjkajočimi podatki inštitut kot najpomembnejšega izpostavlja odstotek vodnih izgub v omrežju Rižanskega vodovoda. Na državni ravni so izgube v javnih vodovodnih omrežjih leta 2024 znašale 46,6 milijona kubičnih metrov, kar je več kot četrtina vse načrpane vode.
Gradivo ob lokalnih volitvah 2026 ne navaja imen kandidatov, strank ali volilnih list in ne priporoča, koga voliti. Inštitut ga objavlja kot javno dostopno podlago, ki jo lahko enakovredno uporabijo vse politične opcije, občinske uprave, mediji in občani.
Viri podatkov: SURS (občinski podatki 2024, statistika voda 2024), NIJZ, UMAR, ARSO, Regionalni razvojni center Koper, Skupnost socialnih zavodov Slovenije, Mednarodni denarni sklad (World Economic Outlook, april 2025). Vsi podatki so označeni z virom in datumom; kjer podatka ni, je to v dokumentih izrecno navedeno.
Slovenska Istra 2050
Celoten pregled raziskave, koledar odločitev, metodologija in povabilo k sodelovanju so na voljo na podstrani raziskave.
Kontakt za medije in občine: info@demografskaprihodnost.si