Euroobmočje leta 2100 z 12 milijoni manj od prejšnje projekcije. Stanovanja so postala tudi demografsko vprašanje.

Demografska prihodnost se je znova pomaknila navzdol

Evropska centralna banka je 24. septembra objavila analizo najnovejših demografskih projekcij za euroobmočje. Osrednje sporočilo je jasno: nizka rodnost in staranje prebivalstva bosta močneje preoblikovala gospodarstvo in javne sisteme, kot so kazale prejšnje projekcije.

Po novi projekciji naj bi imelo euroobmočje leta 2100 približno 12 milijonov prebivalcev manj, kot je predvidevala prejšnja projekcija EUROPOP 2023. To ne pomeni, da bo do leta 2100 izgubilo samo 12 milijonov prebivalcev glede na današnje stanje. Gre za razliko med dvema zaporednima projekcijama — in prav ta popravek pokaže, kako hitro se pričakovanja spreminjajo.

Številka 1,33 je majhna, njene posledice pa niso

Celotna stopnja rodnosti v euroobmočju je leta 2024 znašala 1,33 otroka na žensko. ECB navaja, da naj bi se do leta 2026 še nekoliko znižala. To je precej pod ravnjo približno 2,1, ki je potrebna za dolgoročno enostavno obnavljanje prebivalstva brez migracij.

V primerjavi s projekcijo iz leta 2008 je bilo oziroma bo med letoma 2020 in 2050 rojenih približno 13 milijonov manj otrok, kot je bilo takrat pričakovano. Že v primerjavi s projekcijo iz leta 2023 naj bi bilo do leta 2050 5,7 milijona rojstev manj. To ni enkratno nihanje, temveč ponavljajoče se zniževanje dolgoročnih pričakovanj.

Prebivalstvo lahko nekaj časa miruje, starostna sestava pa se vseeno močno spremeni

Euroobmočje je imelo leta 2025 približno 358 milijonov prebivalcev. Projekcija predvideva vrh pri 361,4 milijona okoli leta 2037 in ponovno približno 358 milijonov leta 2050. Na prvi pogled bi lahko sklepali, da se skoraj nič ne spremeni. Toda ista skupna številka lahko skriva popolnoma drugačno družbo.

Delež starejših raste, število delovno sposobnih pa se zmanjšuje. Razmerje med prebivalci, starimi 65 let ali več, in prebivalci v delovni starosti naj bi se z današnjih približno 35 % povečalo na 51 % leta 2050 in 62 % leta 2100. Leta 2100 naj bi bilo v euroobmočju približno 175 milijonov prebivalcev v delovni starosti, danes pa jih je okoli 228 milijonov.

Zakaj ECB sploh govori o stanovanjih?

ECB med možnimi družbenimi in gospodarskimi dejavniki nizke rodnosti omenja tudi pomanjkanje stanovanj. Tega ne smemo prevesti v preprosto trditev, da draga stanovanja sama povzročajo nizko rodnost. Odločitev za otroka je vedno rezultat več dejavnikov: partnerskega odnosa, zdravja, vrednot, varnosti zaposlitve, dostopa do varstva, delitve skrbstvenega dela in osebnih želja.

Stanovanje pa določa čas. Če se mlada oseba pozno osamosvoji, če par nima stabilnega doma ali če se velik del dohodka porabi za bivanje, se lahko zamaknejo skupno življenje, prvi otrok in odločitev za naslednjega. Demografija zato ni samo vprašanje želja, temveč tudi časovnega okna, v katerem so te želje izvedljive.

Slovenija: boljša rodnost od povprečja euroobmočja ne pomeni, da je problem rešen

V Sloveniji je celotna stopnja rodnosti leta 2025 znašala 1,54, kar je več od vrednosti 1,33 za euroobmočje v letu 2024. Toda tudi slovenska vrednost ostaja bistveno pod ravnjo enostavnega obnavljanja prebivalstva. Leta 2025 se je rodilo 16.961 otrok, umrlo pa je 21.223 prebivalcev, zato je bil naravni prirast −4.262.

Slovenija ima torej nekoliko ugodnejšo rodnost od povprečja euroobmočja, hkrati pa že več let beleži naravni upad. Skupno število prebivalcev lahko zaradi priseljevanja še raste ali ostaja stabilno, vendar to ne odpravi sprememb v starostni sestavi, regionalnih razlik in vprašanja, koliko mladih bo v prihodnje vstopalo v šole, na trg dela in v starševstvo.

Migracije lahko kupijo čas, ne morejo pa nadomestiti celotne demografske politike

Nova projekcija je povprečno neto priseljevanje v euroobmočje do leta 2050 popravila z 1,2 na približno 1,4 milijona ljudi na leto. Med priseljenimi je po oceni 77 % delovno sposobnih in 20 % mlajših od 15 let. Zato migracije srednjeročno blažijo zmanjševanje delovne sile.

Vendar so selitveni tokovi negotovi, države pa za iste ljudi tekmujejo. Poleg tega se tudi priseljenci starajo, njihovo vključevanje pa zahteva stanovanja, jezikovno podporo, izobraževanje, zdravstvo in realne poti do pripadnosti. Odgovorna politika mora zato povezovati vključevanje priseljencev z ukrepi, ki prebivalcem Slovenije omogočajo, da uresničijo želje glede družine in ostanejo dejavni dlje.

Kaj pomeni ta premik za slovensko gospodarstvo?

Manj ljudi v delovni starosti ne pomeni samo težjega zaposlovanja. Pomeni drugačno strukturo kupcev, večji pomen avtomatizacije, več potreb po oskrbi, večjo vrednost izkušenih zaposlenih in pritisk na prenos znanja med generacijami. Podjetja, ki demografijo obravnavajo kot oddaljeno socialno temo, lahko prepozno ugotovijo, da se je spremenil njihov trg dela in njihov trg kupcev.

ECB opozarja tudi na makroekonomske posledice: pritisk na potencialno rast, varčevanje, naložbe, javne finance in denarno politiko. Evropska komisija v osnovnem scenariju predvideva, da se bodo starostno povezani javni izdatki euroobmočja do leta 2050 povečali za 1,3 odstotne točke in dosegli 26,4 % BDP. Močnejše priseljevanje lahko pritisk do sredine stoletja nekoliko ublaži, pozneje pa manjše generacije delovno sposobnih in staranje znova povečujejo tveganje za javne finance.

Česa iz projekcije ne smemo sklepati

Ne smemo trditi, da bodo stanovanja sama rešila rodnost. So pomemben pogoj, ne edini vzrok in ne čarobna rešitev.

Ne smemo enačiti euroobmočja s Slovenijo. Skupna projekcija opisuje območje držav z zelo različnimi rodnostnimi, migracijskimi in gospodarskimi razmerami.

Ne smemo 12 milijonov razlagati kot izgubo glede na danes. Gre za znižanje projekcije za leto 2100 glede na prejšnjo oceno iz leta 2023.

Ne smemo verjeti, da lahko priseljevanje odpravi vse posledice. Migracije so del rešitve, vendar ne nadomestijo stanovanjske, družinske, izobraževalne, zdravstvene in razvojne politike.

Stališče IDP: Slovenija potrebuje demografski preizkus večjih odločitev

Vsaka večja stanovanjska, davčna, prometna, izobraževalna in razvojna odločitev bi morala odgovoriti na tri vprašanja: Ali mladim skrajšuje pot do samostojnosti? Ali družinam zmanjšuje negotovost? Ali skupnostim pomaga ohraniti dovolj ljudi, storitev in znanja?

To je bistvo demografskega preizkusa. Ne pomeni, da mora imeti vsak ukrep takojšen učinek na rodnost. Pomeni pa, da država ne sprejema politik, ki na enem področju rešujejo kratkoročni problem, na drugem pa še povečujejo dolgoročno demografsko tveganje.

Od podatka do osebnega načrta

IDP je prav zato razvil brezplačno orodje Na svoje. Uporabniku pomaga primerjati možnosti bivanja, oceniti mesečne stroške, preveriti potreben znesek pred selitvijo in razumeti, koliko mu po vseh izdatkih dejansko ostane. Makroprojekcije ne rešijo osebne stanovanjske odločitve; jasen načrt pa lahko zmanjša negotovost prvega koraka.

Viri in metodološka podlaga: ECB, Main results of the latest euro area demographic projections, 24. september 2026; SURS, Rojeni, 2025; Eurostat, When do young people leave the parental home?, 15. september 2026. Podatki za euroobmočje niso avtomatično nacionalna projekcija za Slovenijo. Navedba o stanovanjih je v analizi ECB predstavljena kot eden izmed možnih družbenih in gospodarskih dejavnikov nizke rodnosti, ne kot samostojno dokazana vzročna razlaga. Interpretacije, slovenski poudarki in predlog demografskega preizkusa so avtorska analiza Inštituta za demografsko prihodnost. Preverjeno 29. septembra 2026.