Od 1. oktobra nižji računi v domovih: kdo lahko plača manj in kdo dobi dobropis?

Ko račun preseže pokojnino, posledice nosi celotna družina

Ko mesečni račun doma doseže ali preseže pokojnino stanovalca, razlike pogosto ne nosi samo starejši človek. Pokrivajo jo partner, odrasli otroci ali prihranki, ki so nastajali vse življenje. Zato znižanje računa za nekaj sto evrov ni samo administrativni popravek. Za družino lahko pomeni manj negotovosti, za stanovalca pa več finančne varnosti in dostojanstva.

S 1. oktobrom 2026 se je začel uporabljati del začasnih ukrepov za učinkovitejše izvajanje sistema dolgotrajne oskrbe. Njihov bistveni namen je zmanjšati razlike med stanovalci, ki so bili zaradi datuma sprejema in trajanja postopka postavljeni v različen finančni položaj, čeprav imajo primerljive potrebe po oskrbi.

Kdo je upravičen do začasne izenačitve plačila?

Po 14. členu interventnega zakona se ukrep nanaša na oskrbovanca, ki hkrati izpolnjuje tri ključne pogoje:

• v institucionalno varstvo pri izvajalcu dolgotrajne oskrbe je bil po Zakonu o socialnem varstvu vključen 1. decembra 2025 ali pozneje;
• uvrščen je najmanj v II. kategorijo oskrbe;
• izpolnjuje zahtevan pogoj zavarovanja za dolgotrajno oskrbo oziroma je tuja zavarovana oseba po zakonu.

Začasna izenačitev velja od 1. oktobra 2026 do 31. decembra 2027, vendar pri posamezniku ne dlje kot do izvršljivosti odločbe o pravici do dolgotrajne oskrbe. Pogoji morajo biti izpolnjeni ves čas uporabe ukrepa. Oskrbovanec lahko tudi pisno izjavi, da izenačitve ne želi uveljavljati.

Kdo lahko pričakuje dobropis za nazaj?

Posebna določba ureja prehodno obdobje do 30. septembra 2026. Do dobropisa so pod zakonskimi pogoji upravičeni oskrbovanci, ki so bili od vključno 1. decembra 2025 sprejeti v institucionalno varstvo pri izvajalcu dolgotrajne oskrbe in so bili ob uveljavitvi zakona še vključeni.

Dobropis se nanaša na upravičeno obdobje od vključitve v institucionalno varstvo, vendar največ do sklenitve osebnega načrta za dolgotrajno oskrbo oziroma do izvršljivosti odločbe. Upoštevajo se tudi morebitne oprostitve plačila socialnovarstvenih storitev in položaj drugih plačnikov.

Izvajalec po prejemu sredstev od ZZZS najprej poravna morebitni dolg stanovalca do izvajalca, nato pa stanovalcu in drugim upravičenim plačnikom izroči listino o dobropisu. Ta se uporabi za plačilo storitev pri izvajalcu. Če ob prenehanju storitve del dobropisa ostane neizkoriščen, zakon določa izplačilo preostanka v 30 dneh.

Ali mora stanovalec vložiti posebno zahtevo?

Za samo začasno izenačitev zakon nalaga preverjanje pogojev in mesečno uveljavljanje povračila izvajalcu dolgotrajne oskrbe. Ne opisuje ločene splošne vloge, ki bi jo moral za izenačitev vložiti vsak stanovalec. To pa ne pomeni, da morajo družine ostati brez informacij.

Kaj se spreminja za zaposlene?

Zaposleni pri izvajalcih, ki neposredno izvajajo storitve dolgotrajne oskrbe, osnovno oziroma socialno oskrbo, zdravstveno nego ali rehabilitacijo, so za polni delovni čas upravičeni do začasnega dodatka v višini 300 evrov bruto mesečno. Za druge zaposlene pri teh izvajalcih je določen dodatek 150 evrov bruto mesečno. Pri krajšem delovnem času oziroma delu le del meseca se dodatek obračuna sorazmerno.

Dodatek lahko kratkoročno pomaga ohranjati zaposlene in priznava večjo obremenitev ob vzpostavljanju sistema. Toda sam po sebi ne rešuje pomanjkanja kadra, zahtevnosti dela, organizacije izmen, usposabljanja in dolgoročne privlačnosti poklicev oskrbe.

Pogled IDP: pomemben popravek, ne še končna rešitev

IDP podpira načelo, da morajo biti ljudje z enakimi potrebami obravnavani primerljivo. Zamuda upravnega postopka ne bi smela družini ustvariti več sto evrov dodatnega mesečnega bremena. S tega vidika je izenačitev nujen popravek nepravičnega prehodnega položaja.

Vendar začasni ukrep ni isto kot stabilen sistem. Slovenija se hitro stara, število ljudi z večjimi potrebami po pomoči se bo povečevalo, družine pa bodo vse pogosteje hkrati skrbele za otroke in ostarele starše. Sistem dolgotrajne oskrbe mora zato postati predvidljiv še preden ga človek potrebuje — ne šele, ko družina že prejme prvi previsok račun.

Pet vprašanj, ki ostajajo odprta

• Hitrost odločanja: ali bodo ljudje do odločb prišli v času, ko pomoč dejansko potrebujejo?
• Kadrovska vzdržnost: kaj bo zaposlene zadržalo po prenehanju začasnih dodatkov?
• Regionalna dostopnost: ali bo primerljiva oskrba dosegljiva tudi zunaj večjih središč?
• Preglednost cen: ali bodo stanovalci in svojci razumeli, kaj je financirano iz zavarovanja in kaj še vedno plačujejo sami?
• Obdobje po letu 2027: kateri deli začasne ureditve bodo postali trajni in kako bodo financirani?

Preverjeni viri: PISRS, Zakon o začasnih ukrepih za učinkovitejše izvajanje sistema dolgotrajne oskrbe (ZZUUIDO); GOV.SI, Sprejete začasne rešitve za učinkovitejše izvajanje dolgotrajne oskrbe; 24ur, konkreten primer učinkov nove ureditve. Besedilo je informativna razlaga in ne predstavlja individualnega pravnega ali finančnega svetovanja. Viri in povezave preverjeni 3. oktobra 2026.